Page 71 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 71
Napotovanje kot »poslovni model« 5.3
velja tudi za višino pokojnine – pri njenem izračunu bodo seveda upo-
števani vplačani prispevki (ne glede na dejanske delavčeve prejemke ob
napotitvi oziroma napotitvah).
Kot smo že večkrat zapisali, Slovenija sodi med države z največ napo-
titvami v druge evropske države. Večina napotenih delavcev je iz grad-
benega sektorja, kjer je bilo leta 2017 izdanih skoraj 100.000 potrdil a 1
(European Federation of Building and Woodworkers 2019b). Podatek
je pomenljiv, saj gradbeni sektor v Sloveniji zaposluje približno 55.000
oseb (European Federation of Building and Woodworkers 2019b). To je
mogoče zato, ker Slovenija v gradbeni panogi zaposluje veliko število
delavcev z Zahodnega Balkana in ravno oni predstavljajo tudi večino
napotenih delavcev. Kot opozarjajo kritiki, gre za neke vrste »poslovni
model« (sicer znan tudi v nekaterih drugih evropskih državah, npr. na
Poljskem), kjer je Slovenija vmesna točka med državami Zahodnega Bal-
kana in državami eu. Znaten delež državljanov tretjih držav, ki so zapo-
sleni v slovenskih podjetjih in nato napoteni v druge evropske države,
Slovenije dejansko ne vidi oziroma jo v najboljšem primeru le prepo-
tuje na poti v državo napotitve. Na svetovnem spletu je mogoče najti
oglase, ki iščejo delavce v državah Zahodnega Balkana z obljubo urejanja
enotnega dovoljenja v Sloveniji in pridobivanja potrebnih dokumentov,
vendar s službo v drugih evropskih državah (pogosto bosta to Nemčija
in Avstrija). Gre za izigravanje tako slovenske kot zakonodaje e u, saj
prvenstveno ne gre za zaposlitev v slovenskem podjetju (z možnostjo
kasnejše napotitve v tujino), temveč v praksi za namen neposrednega
zaposlovanja v drugi državi eu. Tovrstna praksa je pogosto povezana s
slamnatimi podjetji s sedežem v Sloveniji. Ta podjetja de facto delujejo
kot agencije za posredovanje dela, čeprav to niso. V primeru kršitev in
kazni, ki jih ugotovijo ali slovenski ali tuji nadzorni organi, ta podje-
tja enostavno bankrotirajo, poniknejo, lastniki pa nemalokrat ustano-
vijo ali kupijo novo podjetje ter nadaljujejo s svojimi nezakonitimi pra-
ksami. Kratenje pravic delavcev in njihovo izkoriščanje sta običajna pra-
ksa podjetij, ki so nastala z namenom doseganja dobička z iskanjem lu-
kenj v veljavni zakonodaji ali izogibanja poravnavanja svojih obveznosti
do držav(e) in delavcev (gl. European Trade Union Confederation 2019).
Še posebej ranljiva skupina so delavci iz tretjih držav. Ti so, kot opisu-
jemo v enem od prejšnjih poglavij, praktično odvisni od delodajalca in
mu zato tudi podrejeni pa tudi trenutna slovenska zakonodaja (enole-
tna zaposlitev pri istem delodajalcu) prispeva k ranljivemu statusu de-
lavcev iz tretjih držav (prim. Danaj in Zólyomi 2018; Hollan in Danaj
71
velja tudi za višino pokojnine – pri njenem izračunu bodo seveda upo-
števani vplačani prispevki (ne glede na dejanske delavčeve prejemke ob
napotitvi oziroma napotitvah).
Kot smo že večkrat zapisali, Slovenija sodi med države z največ napo-
titvami v druge evropske države. Večina napotenih delavcev je iz grad-
benega sektorja, kjer je bilo leta 2017 izdanih skoraj 100.000 potrdil a 1
(European Federation of Building and Woodworkers 2019b). Podatek
je pomenljiv, saj gradbeni sektor v Sloveniji zaposluje približno 55.000
oseb (European Federation of Building and Woodworkers 2019b). To je
mogoče zato, ker Slovenija v gradbeni panogi zaposluje veliko število
delavcev z Zahodnega Balkana in ravno oni predstavljajo tudi večino
napotenih delavcev. Kot opozarjajo kritiki, gre za neke vrste »poslovni
model« (sicer znan tudi v nekaterih drugih evropskih državah, npr. na
Poljskem), kjer je Slovenija vmesna točka med državami Zahodnega Bal-
kana in državami eu. Znaten delež državljanov tretjih držav, ki so zapo-
sleni v slovenskih podjetjih in nato napoteni v druge evropske države,
Slovenije dejansko ne vidi oziroma jo v najboljšem primeru le prepo-
tuje na poti v državo napotitve. Na svetovnem spletu je mogoče najti
oglase, ki iščejo delavce v državah Zahodnega Balkana z obljubo urejanja
enotnega dovoljenja v Sloveniji in pridobivanja potrebnih dokumentov,
vendar s službo v drugih evropskih državah (pogosto bosta to Nemčija
in Avstrija). Gre za izigravanje tako slovenske kot zakonodaje e u, saj
prvenstveno ne gre za zaposlitev v slovenskem podjetju (z možnostjo
kasnejše napotitve v tujino), temveč v praksi za namen neposrednega
zaposlovanja v drugi državi eu. Tovrstna praksa je pogosto povezana s
slamnatimi podjetji s sedežem v Sloveniji. Ta podjetja de facto delujejo
kot agencije za posredovanje dela, čeprav to niso. V primeru kršitev in
kazni, ki jih ugotovijo ali slovenski ali tuji nadzorni organi, ta podje-
tja enostavno bankrotirajo, poniknejo, lastniki pa nemalokrat ustano-
vijo ali kupijo novo podjetje ter nadaljujejo s svojimi nezakonitimi pra-
ksami. Kratenje pravic delavcev in njihovo izkoriščanje sta običajna pra-
ksa podjetij, ki so nastala z namenom doseganja dobička z iskanjem lu-
kenj v veljavni zakonodaji ali izogibanja poravnavanja svojih obveznosti
do držav(e) in delavcev (gl. European Trade Union Confederation 2019).
Še posebej ranljiva skupina so delavci iz tretjih držav. Ti so, kot opisu-
jemo v enem od prejšnjih poglavij, praktično odvisni od delodajalca in
mu zato tudi podrejeni pa tudi trenutna slovenska zakonodaja (enole-
tna zaposlitev pri istem delodajalcu) prispeva k ranljivemu statusu de-
lavcev iz tretjih držav (prim. Danaj in Zólyomi 2018; Hollan in Danaj
71
