Page 72 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 72
5 Napotovanje v praksi
2018). Podobno ugotavljajo tudi Čaněk idr. (2018), ko pravijo, da je iz-
vor tega problematičnega statusa državljanov tretjih držav odvisnost od
delodajalca in tudi države napotitve, kjer delavec pridobi delovno vizo.
Tovrstni socialni damping zaradi izkoriščanja (poceni) delovne sile
(gl. npr. European Federation of Building and Woodworkers 2019a in
2019b; Houwerzijl, Traversa in Borelli 2018) kritizirajo mnoga tuja inte-
resna združenja. Tako sta npr. Evropska zveza gradbenih in lesnih de-
lavcev (European Federation of Building and Woodworkers – ef b w w)
ter Evropska konfederacija sindikatov (European Trade Union Confe-
deration) v zvezi s tem zoper Slovenijo pri Evropskem organu za delo
vložili več pritožb (European Trade Union Confederation 2019; Euro-
pean Federation of Building and Woodworkers 2019b). Pomenljivo je,
da od desetih vloženih primerov kar polovica vključuje delavce, ki so
bili v druge države e u napoteni preko slovenskih podjetij – in v vseh
petih primerih je šlo za delavce iz tretjih držav (bivša Jugoslavija) (Eu-
ropean Federation of Building and Woodworkers 2020). V teh primerih
je šlo za tipične kršitve pravic delavcev (neizplačevanje plač, nevplače-
vanje socialnih prispevkov itd.), tudi zgodba podjetij je dokaj tipična
– podjetje bankrotira, lastnik »izgine«. Po letu dni je e f b w w sporo-
čila, da primeri pri Evropskem organu za delo niso bili rešeni, zato so
jih oktobra 2020 ponovno vložili (European Federation of Building and
Woodworkers 2020; European Trade Union Confederation 2020).
Na izkoriščanje delavcev in številne kršitve zakonodaje opozarjajo
tudi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (v nadaljevanju z s s s),
ko govorijo o velikem povečanju napotovanj iz Slovenije v zadnjem de-
setletju ter naštevajo najpogostejše kršitve (Tanasić in Jerkič b. l.):
Vrstile so se številne kršitve, od formalno pomanjkljivega po-
stopka napotitve (brez ustrezne pogodbe o zaposlitvi, brez prijave
v zavarovanja v Sloveniji, brez ali s ponarejenim a 1 potrdilom,
brez vizuma za Nemčijo, brez prijave prebivališča delavcev v tujini,
brez prijave gradbenih delavcev v paritetne sklade s o k a b au v
Nemčiji ali b ua k v Avstriji, brez prijave dela napotenih delavcev
pri pristojnem organu v tujini itd.) do nespoštovanja minimalnih
pravic napotenih delavcev, ki jim pripadajo v skladu z zakonodajo
države v kateri opravljajo delo (npr. delovni čas, minimalno plačilo
za delo, minimalni dopust itd.) in do neplačila socialnih prispevkov
v matični državi ter kršitev določb obveznega zavarovanja itn.
V Avstriji so najpogostejše oblike kršite premalo plačano delo, »kar
72
2018). Podobno ugotavljajo tudi Čaněk idr. (2018), ko pravijo, da je iz-
vor tega problematičnega statusa državljanov tretjih držav odvisnost od
delodajalca in tudi države napotitve, kjer delavec pridobi delovno vizo.
Tovrstni socialni damping zaradi izkoriščanja (poceni) delovne sile
(gl. npr. European Federation of Building and Woodworkers 2019a in
2019b; Houwerzijl, Traversa in Borelli 2018) kritizirajo mnoga tuja inte-
resna združenja. Tako sta npr. Evropska zveza gradbenih in lesnih de-
lavcev (European Federation of Building and Woodworkers – ef b w w)
ter Evropska konfederacija sindikatov (European Trade Union Confe-
deration) v zvezi s tem zoper Slovenijo pri Evropskem organu za delo
vložili več pritožb (European Trade Union Confederation 2019; Euro-
pean Federation of Building and Woodworkers 2019b). Pomenljivo je,
da od desetih vloženih primerov kar polovica vključuje delavce, ki so
bili v druge države e u napoteni preko slovenskih podjetij – in v vseh
petih primerih je šlo za delavce iz tretjih držav (bivša Jugoslavija) (Eu-
ropean Federation of Building and Woodworkers 2020). V teh primerih
je šlo za tipične kršitve pravic delavcev (neizplačevanje plač, nevplače-
vanje socialnih prispevkov itd.), tudi zgodba podjetij je dokaj tipična
– podjetje bankrotira, lastnik »izgine«. Po letu dni je e f b w w sporo-
čila, da primeri pri Evropskem organu za delo niso bili rešeni, zato so
jih oktobra 2020 ponovno vložili (European Federation of Building and
Woodworkers 2020; European Trade Union Confederation 2020).
Na izkoriščanje delavcev in številne kršitve zakonodaje opozarjajo
tudi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (v nadaljevanju z s s s),
ko govorijo o velikem povečanju napotovanj iz Slovenije v zadnjem de-
setletju ter naštevajo najpogostejše kršitve (Tanasić in Jerkič b. l.):
Vrstile so se številne kršitve, od formalno pomanjkljivega po-
stopka napotitve (brez ustrezne pogodbe o zaposlitvi, brez prijave
v zavarovanja v Sloveniji, brez ali s ponarejenim a 1 potrdilom,
brez vizuma za Nemčijo, brez prijave prebivališča delavcev v tujini,
brez prijave gradbenih delavcev v paritetne sklade s o k a b au v
Nemčiji ali b ua k v Avstriji, brez prijave dela napotenih delavcev
pri pristojnem organu v tujini itd.) do nespoštovanja minimalnih
pravic napotenih delavcev, ki jim pripadajo v skladu z zakonodajo
države v kateri opravljajo delo (npr. delovni čas, minimalno plačilo
za delo, minimalni dopust itd.) in do neplačila socialnih prispevkov
v matični državi ter kršitev določb obveznega zavarovanja itn.
V Avstriji so najpogostejše oblike kršite premalo plačano delo, »kar
72
