Page 73 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 73
Zaščita delavcev 5.4
izhaja iz nepravilnosti pri vodenju dokumentacije, npr. prijave manj de-
lovnih ur, kot jih je bilo dejansko opravljenih, ali prijava delavca kot ne-
kvalificiranega, da bi mu tako lahko izplačati nižjo plačo, kar nadzor-
nim organom oteži raziskovanje primerov izkoriščanja« (Danaj in Geyer
2020).
5.4 Zaščita delavcev
Pomembno izhodišče, ki smo ga zaznali v vseh razgovorih s predstav-
niki pristojnih institucij glede napotovanja, je skrb, da se »v prvi vrsti
zagotovi ustrezen, zakonit status napotenih delavcev«, ki so »najran-
ljivejša skupina«. Sogovornikom iz vseh skupin (pristojne institucije,
delodajalci, socialni partnerji) je skupno prepričanje, da je veljavna za-
konodaja ustrezna, vendar je nadzor nad njenim izvajanjem pomanj-
kljiv. Intervjuvanci so pogosto komentirali, da (nizka) raven nadzora
(npr., razmeroma nizko število inšpektorjev za delo v Sloveniji je de-
setletja dolg problem) vsaj do neke mere nakazuje politično odločitev.
Podobno velja za nekatere druge evropske države; nekateri predstav-
niki slovenskih pristojnih institucij so primerjali število prijav v zvezi
s slovenskimi delavci, napotenimi v Nemčijo na eni strani, in tistimi,
napotenimi v Avstrijo na drugi, in navedli, da je glede na veliko število
delavcev, napotenih v Nemčijo, število prijav in poročil o kršitvah pred-
pisov nesorazmerno nizko. Zato se je vedno znova postavljalo vpraša-
nje: ali so pravice delavcev podrejene zaščiti domačega trga dela? Po be-
sedah sogovornikov je možno sklepati, da je inšpekcijski nadzor strožji,
ko obstaja namera držav močneje ščititi svoj trg dela (v tem kontekstu
sta bili večkrat omenjeni Avstrija in Švica). Strožji nadzor delavcev in
delodajalcev pa posledično privede do manj kršitev pravic delavcev.
Mehanizmi za zaščito delavcev: institucionalni, socialni partnerji
Če delodajalec zaposlenemu ne zagotovi njegovih delovnopravnih pra-
vic, so možni naslednji koraki:
1. Uveljavljanje pravic neposredno pri delodajalcu: če delavec meni, da
delodajalec ne izpolnjuje svojih delovnih obveznosti ali krši katero
od njegovih pravic, ima pravico pisno zahtevati od delodajalca, da
izpolni svoje obveznosti. Če delodajalec svojih obveznosti ne iz-
polni v treh (v nekaterih primerih osmih) dneh po prejemu pisne
zahteve, lahko delavec vloži tožbo zoper njega. V primerih hudih
kršitev ima delavec pravico podati odpoved pogodbe o zaposlitvi.
73
izhaja iz nepravilnosti pri vodenju dokumentacije, npr. prijave manj de-
lovnih ur, kot jih je bilo dejansko opravljenih, ali prijava delavca kot ne-
kvalificiranega, da bi mu tako lahko izplačati nižjo plačo, kar nadzor-
nim organom oteži raziskovanje primerov izkoriščanja« (Danaj in Geyer
2020).
5.4 Zaščita delavcev
Pomembno izhodišče, ki smo ga zaznali v vseh razgovorih s predstav-
niki pristojnih institucij glede napotovanja, je skrb, da se »v prvi vrsti
zagotovi ustrezen, zakonit status napotenih delavcev«, ki so »najran-
ljivejša skupina«. Sogovornikom iz vseh skupin (pristojne institucije,
delodajalci, socialni partnerji) je skupno prepričanje, da je veljavna za-
konodaja ustrezna, vendar je nadzor nad njenim izvajanjem pomanj-
kljiv. Intervjuvanci so pogosto komentirali, da (nizka) raven nadzora
(npr., razmeroma nizko število inšpektorjev za delo v Sloveniji je de-
setletja dolg problem) vsaj do neke mere nakazuje politično odločitev.
Podobno velja za nekatere druge evropske države; nekateri predstav-
niki slovenskih pristojnih institucij so primerjali število prijav v zvezi
s slovenskimi delavci, napotenimi v Nemčijo na eni strani, in tistimi,
napotenimi v Avstrijo na drugi, in navedli, da je glede na veliko število
delavcev, napotenih v Nemčijo, število prijav in poročil o kršitvah pred-
pisov nesorazmerno nizko. Zato se je vedno znova postavljalo vpraša-
nje: ali so pravice delavcev podrejene zaščiti domačega trga dela? Po be-
sedah sogovornikov je možno sklepati, da je inšpekcijski nadzor strožji,
ko obstaja namera držav močneje ščititi svoj trg dela (v tem kontekstu
sta bili večkrat omenjeni Avstrija in Švica). Strožji nadzor delavcev in
delodajalcev pa posledično privede do manj kršitev pravic delavcev.
Mehanizmi za zaščito delavcev: institucionalni, socialni partnerji
Če delodajalec zaposlenemu ne zagotovi njegovih delovnopravnih pra-
vic, so možni naslednji koraki:
1. Uveljavljanje pravic neposredno pri delodajalcu: če delavec meni, da
delodajalec ne izpolnjuje svojih delovnih obveznosti ali krši katero
od njegovih pravic, ima pravico pisno zahtevati od delodajalca, da
izpolni svoje obveznosti. Če delodajalec svojih obveznosti ne iz-
polni v treh (v nekaterih primerih osmih) dneh po prejemu pisne
zahteve, lahko delavec vloži tožbo zoper njega. V primerih hudih
kršitev ima delavec pravico podati odpoved pogodbe o zaposlitvi.
73
