Page 83 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 83
Izzivi pri uveljavljanju zakonodaje 5.6
potene v druge države e u. Ti zahtevki so bili posledica inšpekcijskega
nadzora v državi gostiteljici, v katerem so bile ugotovljene različne kr-
šitve. Kot navajajo številni sogovorniki (večinoma gre za predstavnike
pristojnih institucij), bi to lahko v prihodnosti predstavljalo veliko te-
žavo; država gostiteljica namreč lahko zahteva, da se prispevki za so-
cialno varnost plačajo v državi napotitve za čas »napotitve« (dejanske
zaposlitve) delavca (oziroma delavcev) v skladu s predpisi te države. Po
besedah sogovornikov so razlike v višini plačanih socialnih prispevkov
v Sloveniji v primerjavi s socialnimi prispevki, ki bi jih morali plačati v
ciljni državi, zelo velike, gre tudi za večkratnike vsot, ki so bile vplačane
v slovensko pokojninsko in invalidsko blagajno. To razliko so praviloma
dolžni pokriti delodajalci, pri čemer je po mnenju sogovornikov verje-
tnost za to skoraj nična – mnogo podjetij več ne obstaja, nekatera bodo
propadla itd. V tem primeru škodo utrpijo zaposleni: če po zahtevku
ciljne države socialni prispevki niso plačani skladno z veljavno zakono-
dajo, bi to lahko povzročilo izpad delovnih let zaposlenih. Na kratko –
upoštevna delovna doba bi bila lahko znatno nižja od dejansko oprav-
ljenih delovnih let.
S tem vidikom je povezano število zaposlenih v pristojnih instituci-
jah, ki so v različnih fazah vključeni v postopek izdaje potrdil a 1 (nad-
zor, preverjanje podatkov itd.). Kot omenjeno, je število delovnih in-
špektorjev relativno nizko, kar ne pomeni, da v drugih institucijah ne
zaznavajo preobremenjenosti zaposlenih, ki so vpleteni v proces napo-
tovanja. Potrdilo a 1 npr. izda z z z s, ki mu je država z z m i s to pri-
stojnost pripisala, brez da bi temu sledila ustrezna kadrovska okrepitev
z z zs.
Kot smo že omenili, je eden od izzivov, s katerim se soočajo pri-
stojne institucije, tudi zloraba možnosti pridobivanja potrdila a 1 na
podlagi člena 13 Uredbe 883/2004. Namreč, številni delodajalci, ki ne iz-
polnjujejo pogojev za pridobitev potrdila a 1 na podlagi člena 12 Uredbe
883/2004, izkoristijo to možnost, čeprav ne opravljajo storitev s pod-
ročja transportov, montaže ali vzdrževanja. Čeprav so stroški za deloda-
jalca na ta način v večini primerov nekoliko višji, obstajajo druge pred-
nosti – manj temeljit nadzor v postopku izdaje potrdila a 1, takojšnja
izdaja potrdila a 1, ki velja leto dni, itd. Toda, kot poudarja predstavnik
delodajalskega združenja, razlikovanje med gradbenimi (napotitev po
členu 12 Uredbe 883/2004) in montažerskimi deli (napotitev po členu
13 Uredbe 883/2004) ni vedno enostavno in jasno. Nekateri naši sogo-
vorniki menijo, da bi morala revizija z m i s odpraviti te »anomalije«
83
potene v druge države e u. Ti zahtevki so bili posledica inšpekcijskega
nadzora v državi gostiteljici, v katerem so bile ugotovljene različne kr-
šitve. Kot navajajo številni sogovorniki (večinoma gre za predstavnike
pristojnih institucij), bi to lahko v prihodnosti predstavljalo veliko te-
žavo; država gostiteljica namreč lahko zahteva, da se prispevki za so-
cialno varnost plačajo v državi napotitve za čas »napotitve« (dejanske
zaposlitve) delavca (oziroma delavcev) v skladu s predpisi te države. Po
besedah sogovornikov so razlike v višini plačanih socialnih prispevkov
v Sloveniji v primerjavi s socialnimi prispevki, ki bi jih morali plačati v
ciljni državi, zelo velike, gre tudi za večkratnike vsot, ki so bile vplačane
v slovensko pokojninsko in invalidsko blagajno. To razliko so praviloma
dolžni pokriti delodajalci, pri čemer je po mnenju sogovornikov verje-
tnost za to skoraj nična – mnogo podjetij več ne obstaja, nekatera bodo
propadla itd. V tem primeru škodo utrpijo zaposleni: če po zahtevku
ciljne države socialni prispevki niso plačani skladno z veljavno zakono-
dajo, bi to lahko povzročilo izpad delovnih let zaposlenih. Na kratko –
upoštevna delovna doba bi bila lahko znatno nižja od dejansko oprav-
ljenih delovnih let.
S tem vidikom je povezano število zaposlenih v pristojnih instituci-
jah, ki so v različnih fazah vključeni v postopek izdaje potrdil a 1 (nad-
zor, preverjanje podatkov itd.). Kot omenjeno, je število delovnih in-
špektorjev relativno nizko, kar ne pomeni, da v drugih institucijah ne
zaznavajo preobremenjenosti zaposlenih, ki so vpleteni v proces napo-
tovanja. Potrdilo a 1 npr. izda z z z s, ki mu je država z z m i s to pri-
stojnost pripisala, brez da bi temu sledila ustrezna kadrovska okrepitev
z z zs.
Kot smo že omenili, je eden od izzivov, s katerim se soočajo pri-
stojne institucije, tudi zloraba možnosti pridobivanja potrdila a 1 na
podlagi člena 13 Uredbe 883/2004. Namreč, številni delodajalci, ki ne iz-
polnjujejo pogojev za pridobitev potrdila a 1 na podlagi člena 12 Uredbe
883/2004, izkoristijo to možnost, čeprav ne opravljajo storitev s pod-
ročja transportov, montaže ali vzdrževanja. Čeprav so stroški za deloda-
jalca na ta način v večini primerov nekoliko višji, obstajajo druge pred-
nosti – manj temeljit nadzor v postopku izdaje potrdila a 1, takojšnja
izdaja potrdila a 1, ki velja leto dni, itd. Toda, kot poudarja predstavnik
delodajalskega združenja, razlikovanje med gradbenimi (napotitev po
členu 12 Uredbe 883/2004) in montažerskimi deli (napotitev po členu
13 Uredbe 883/2004) ni vedno enostavno in jasno. Nekateri naši sogo-
vorniki menijo, da bi morala revizija z m i s odpraviti te »anomalije«
83