Page 88 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 88
5 Napotovanje v praksi
je poudaril sogovornik, »napoteni delavec iz Slovenije ne more reči npr.
v Nemčiji: ›Po slovenski zakonodaji je moj delovni dan zdaj končan.‹«.
Skladnost z lokalno zakonodajo in hkrati kršitev zakonodaje ter predpi-
sov države zaposlitve (in obratno) je lahko velik izziv. Podoben primer
je napotitev v Francijo, kjer je tedenski delovni čas krajši kot v Sloveniji
– kar pomeni, da slovenski delavec, napoten v Francijo, ki opravi (lo-
kalno) zakonito skupno število tedenskih ur, ne bi dosegel zahtevanega
tedenskega delovnega časa, kot ga določa slovenska zakonodaja.
Predstavniki delodajalcev so navajali veliko primerov razlikovanj
med nacionalnimi predpisi, ki povzročajo zmedo, terjajo dodaten čas
in višajo porabo finančnih sredstev. Eden takšnih je primer zdravniških
potrdil v okviru predpisov o varnosti in zdravju pri delu; v Sloveniji
morajo delavci podjetja intervjuvanca opravljati zdravniški pregled in
pridobiti zdravniško potrdilo vsaki dve leti, po drugi strani pa morajo
npr. na Hrvaškem, če je ta država napotitve, delavci zdravniški pregled
opraviti vsako leto.
Jezikovne ovire
Ne le kompleksna zakonodaja, tudi jezikovne ovire lahko povzročijo za-
plete pri napotovanju delavcev v druge države. Z njimi se podjetja sre-
čajo že v prvem koraku – ob začetku postopka napotovanja, ko šele zbi-
rajo informacije od institucij, agencij itd. – kakor tudi kasneje, ko se de-
lavci nahajajo v državi gostiteljici in komunicirajo z lokalnimi oziroma
nacionalnimi oblastmi. Sogovorniki so pogosto navajali primer, ko so si-
cer osnovni zakonodajni akti prevedeni, vendar so kolektivne pogodbe
na voljo le v lokalnem jeziku. O tej težavi poročajo tako slovenski de-
lodajalci kot tudi združenja delodajalcev. Treba je zapisati, da se s po-
dobno težavo srečujejo tudi podjetja, ki napotujejo v Slovenijo, saj so
slovenske kolektivne pogodbe neprevedene v tuje jezike.
Intervjuvana oseba iz transportne panoge je izjavila, da imajo države
različne zahteve, ko gre za prevode dokumentov v uradni jezik države
napotitve. V Italiji tako zahtevajo prevedeno potrdilo a 1, čeprav druge
države tega ne zahtevajo, saj gre za poenoten evropski obrazec.
Dodatni stroški
Vse zgoraj navedene ovire delodajalcem povzročajo dodatne stroške, ki
se jih, kot so poudarili naši sogovorniki, zelo pogosto ne zavedajo vna-
prej. Stroški predstavnika v državi napotitve za zagotavljanje skladno-
sti z zakonodajo te države, stroški specializiranih strokovnjakov za na-
88
je poudaril sogovornik, »napoteni delavec iz Slovenije ne more reči npr.
v Nemčiji: ›Po slovenski zakonodaji je moj delovni dan zdaj končan.‹«.
Skladnost z lokalno zakonodajo in hkrati kršitev zakonodaje ter predpi-
sov države zaposlitve (in obratno) je lahko velik izziv. Podoben primer
je napotitev v Francijo, kjer je tedenski delovni čas krajši kot v Sloveniji
– kar pomeni, da slovenski delavec, napoten v Francijo, ki opravi (lo-
kalno) zakonito skupno število tedenskih ur, ne bi dosegel zahtevanega
tedenskega delovnega časa, kot ga določa slovenska zakonodaja.
Predstavniki delodajalcev so navajali veliko primerov razlikovanj
med nacionalnimi predpisi, ki povzročajo zmedo, terjajo dodaten čas
in višajo porabo finančnih sredstev. Eden takšnih je primer zdravniških
potrdil v okviru predpisov o varnosti in zdravju pri delu; v Sloveniji
morajo delavci podjetja intervjuvanca opravljati zdravniški pregled in
pridobiti zdravniško potrdilo vsaki dve leti, po drugi strani pa morajo
npr. na Hrvaškem, če je ta država napotitve, delavci zdravniški pregled
opraviti vsako leto.
Jezikovne ovire
Ne le kompleksna zakonodaja, tudi jezikovne ovire lahko povzročijo za-
plete pri napotovanju delavcev v druge države. Z njimi se podjetja sre-
čajo že v prvem koraku – ob začetku postopka napotovanja, ko šele zbi-
rajo informacije od institucij, agencij itd. – kakor tudi kasneje, ko se de-
lavci nahajajo v državi gostiteljici in komunicirajo z lokalnimi oziroma
nacionalnimi oblastmi. Sogovorniki so pogosto navajali primer, ko so si-
cer osnovni zakonodajni akti prevedeni, vendar so kolektivne pogodbe
na voljo le v lokalnem jeziku. O tej težavi poročajo tako slovenski de-
lodajalci kot tudi združenja delodajalcev. Treba je zapisati, da se s po-
dobno težavo srečujejo tudi podjetja, ki napotujejo v Slovenijo, saj so
slovenske kolektivne pogodbe neprevedene v tuje jezike.
Intervjuvana oseba iz transportne panoge je izjavila, da imajo države
različne zahteve, ko gre za prevode dokumentov v uradni jezik države
napotitve. V Italiji tako zahtevajo prevedeno potrdilo a 1, čeprav druge
države tega ne zahtevajo, saj gre za poenoten evropski obrazec.
Dodatni stroški
Vse zgoraj navedene ovire delodajalcem povzročajo dodatne stroške, ki
se jih, kot so poudarili naši sogovorniki, zelo pogosto ne zavedajo vna-
prej. Stroški predstavnika v državi napotitve za zagotavljanje skladno-
sti z zakonodajo te države, stroški specializiranih strokovnjakov za na-
88
