Page 85 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 85
Slovenski delodajalci in napotovanje 5.7
in konkurenčnosti podjetij izhajajo iz različnih socialnih sistemov«, če-
sar se seveda slovenski delodajalci dobro zavedajo.
Predstavniki združenj delodajalcev in državnih organov so izrazili
pričakovanja, da bo revizija z m i s posegla v določbe, ki delodajalcu
onemogočajo pridobitev potrdila a 1 v primerih, ko delodajalec krši de-
lovno zakonodajo. V praksi se namreč dogaja, da je že zaradi manjših
kršitev, ki se delodajalcem zdijo zanemarljive, predvsem pa so storjene
nenamerno (npr. nekaj dni zamude pri izplačilu regresa za letni dopust),
delodajalcu onemogočena pridobitev potrdila a1.¹⁴ Po drugi strani pa se
slovenski inšpektorat za delo v primerih nadzora nad slovenskimi delo-
dajalci, ki napotijo v tujino, pogosto zateče k tej rešitvi, saj Zakon o čez-
mejnem opravljanju storitev vsebuje kazenske določbe samo za tujega
delodajalca, ki napotuje v Slovenijo, ne pa tudi za slovenskega deloda-
jalca, ki napotuje v tujino.
Kot je dejal eden od intervjuvancev iz pristojne institucije, veliko de-
lodajalcev želi spoštovati zakone, a se jim zdi slovenska delovna zako-
nodaja zelo zapletena in pogosto potrebujejo znatno pomoč speciali-
ziranih agencij ali pravnih pisarn, da izpolnijo vse pogoje, povezane z
napotovanjem. Tudi to je eden izmed razlogov za obstoj nedovoljenih
praks, ki jih opisujemo v tej monografiji.
Izzivi delodajalcev pri napotovanju
Med številom delavcev, ki so napoteni iz Slovenije, in številom tistih,
ki so napoteni v Slovenijo, je ogromen razkorak. Od leta 2018 je šte-
vilo napotenih delavcev v Slovenijo (9.173) predstavljalo le 7 napote-
nih delavcev iz Slovenije (127.059), dve leti pred tem je bil ta delež še
nižji – le 3 . Skladno s tem je napotovanje iz Slovenije aktualna tema,
o kateri bomo našli več podatkov pa tudi sogovornikov v primerjavi z
napotovanji v Slovenijo. Tudi v naši raziskavi so med zbranimi podatki
prevladovali tisti, ki so se nanašali na napotovanje iz Slovenije.
Kot se strinjajo sogovorniki, imajo večja podjetja, ki napotujejo iz
Slovenije, na splošno manj težav s samim administrativnim procesom
napotovanja. Drugače velja za majhna in srednje velika podjetja, ki obi-
čajno nimajo ne znanja ne lastnih virov, zato je zanje napotovanje delav-
¹⁴ To sicer ne pomeni, da delodajalec tega delavca ne more napotiti na delo v drugo državo.
Neizdaja potrdila a 1 pomeni predvsem, da za tega delavca velja zakonodaja socialne
varnosti države zaposlitve in je delodajalec dolžan plačevati prispevke iz tega naslova
v državi napotitve.
85
in konkurenčnosti podjetij izhajajo iz različnih socialnih sistemov«, če-
sar se seveda slovenski delodajalci dobro zavedajo.
Predstavniki združenj delodajalcev in državnih organov so izrazili
pričakovanja, da bo revizija z m i s posegla v določbe, ki delodajalcu
onemogočajo pridobitev potrdila a 1 v primerih, ko delodajalec krši de-
lovno zakonodajo. V praksi se namreč dogaja, da je že zaradi manjših
kršitev, ki se delodajalcem zdijo zanemarljive, predvsem pa so storjene
nenamerno (npr. nekaj dni zamude pri izplačilu regresa za letni dopust),
delodajalcu onemogočena pridobitev potrdila a1.¹⁴ Po drugi strani pa se
slovenski inšpektorat za delo v primerih nadzora nad slovenskimi delo-
dajalci, ki napotijo v tujino, pogosto zateče k tej rešitvi, saj Zakon o čez-
mejnem opravljanju storitev vsebuje kazenske določbe samo za tujega
delodajalca, ki napotuje v Slovenijo, ne pa tudi za slovenskega deloda-
jalca, ki napotuje v tujino.
Kot je dejal eden od intervjuvancev iz pristojne institucije, veliko de-
lodajalcev želi spoštovati zakone, a se jim zdi slovenska delovna zako-
nodaja zelo zapletena in pogosto potrebujejo znatno pomoč speciali-
ziranih agencij ali pravnih pisarn, da izpolnijo vse pogoje, povezane z
napotovanjem. Tudi to je eden izmed razlogov za obstoj nedovoljenih
praks, ki jih opisujemo v tej monografiji.
Izzivi delodajalcev pri napotovanju
Med številom delavcev, ki so napoteni iz Slovenije, in številom tistih,
ki so napoteni v Slovenijo, je ogromen razkorak. Od leta 2018 je šte-
vilo napotenih delavcev v Slovenijo (9.173) predstavljalo le 7 napote-
nih delavcev iz Slovenije (127.059), dve leti pred tem je bil ta delež še
nižji – le 3 . Skladno s tem je napotovanje iz Slovenije aktualna tema,
o kateri bomo našli več podatkov pa tudi sogovornikov v primerjavi z
napotovanji v Slovenijo. Tudi v naši raziskavi so med zbranimi podatki
prevladovali tisti, ki so se nanašali na napotovanje iz Slovenije.
Kot se strinjajo sogovorniki, imajo večja podjetja, ki napotujejo iz
Slovenije, na splošno manj težav s samim administrativnim procesom
napotovanja. Drugače velja za majhna in srednje velika podjetja, ki obi-
čajno nimajo ne znanja ne lastnih virov, zato je zanje napotovanje delav-
¹⁴ To sicer ne pomeni, da delodajalec tega delavca ne more napotiti na delo v drugo državo.
Neizdaja potrdila a 1 pomeni predvsem, da za tega delavca velja zakonodaja socialne
varnosti države zaposlitve in je delodajalec dolžan plačevati prispevke iz tega naslova
v državi napotitve.
85
