Page 84 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 84
5 Napotovanje v praksi
(izraz, ki so ga pogosto uporabili predstavniki javnih institucij in soci-
alnih partnerjev).
5.7 Slovenski delodajalci in napotovanje
Delodajalci zagovarjajo minimalne spremembe sedanje slovenske zako-
nodaje, ker bodo, kot je dejal sogovornik iz delodajalskega združenja, po
prenosu Direktive 2018/957 »težje delali in napotovali svoje delavce«.
Po drugi strani pa smo pri sogovornikih iz slovenskih pristojnih insti-
tucij opazili določeno stopnjo skepticizma glede tega, kaj pričakovati
od prenosa Direktive 2018/957, saj so izrazili dvom, da bo to pripeljalo
do bistvenih sprememb v praksi. Prvič, trdijo, je veljavna zakonodaja
ustrezna (vendar njeno izvajanje pomanjkljivo nadzorovano); drugič,
nekateri delodajalci bodo po njihovem prepričanju vedno našli način,
kako obiti zakonodajo. Pogosto je bilo slišati, da je neizvajanje ostrej-
šega nadzora nad postopki napotitve in nad podjetji, ki napotujejo, po-
litična odločitev ciljnih držav (razlika med Nemčijo in Avstrijo je bila
izpostavljena v tem kontekstu). Po mnenju sogovornikov sta pogostost
in obseg nadzora napotenih delavcev oziroma podjetij v Avstriji veliko
odločnejša in verjetnejša v primerjavi z Nemčijo, posledično je v Avstriji
tudi več izrečenih kazni, čeprav je veliko več delavcev iz Slovenije napo-
tenih v Nemčijo.
Ključna sprememba za delodajalce je skrajšanje obdobja napotova-
nja; to se je s 24 mesecev skrajšalo na 12 oziroma 18. Kot je dejala oseba
iz delodajalskega združenja, bi delodajalci želeli, da vse ostane »tako,
kot je zdaj«.¹³ Direktiva 2018/957 po njihovem mnenju neizpodbitno
pomeni slabšanje položaja slovenskih podjetij, ki napotujejo v tujino.
To sicer ni bilo stališče izključno slovenskih delodajalcev oziroma nji-
hovih združenj, saj so se podobno odzvale tudi stanovske organizacije
in pristojna ministrstva v drugih državah centralne in vzhodne Evrope
(prim. Furåker in Larsson 2020).
Slovenske delodajalce so skrbele napovedane spremembe slovenskih
predpisov zaradi izpolnjevanja evropskih zakonskih zahtev, saj so pri-
čakovali, da bodo napotitve iz Slovenije težje in krajše. Skrbelo jih je
tudi, da se bo konkurenčnost slovenskih podjetij po prenosu Direktive
2018/957 v nacionalne predpise zmanjšala. Kot je komentiral eden od
predstavnikov slovenskega državnega organa, »razlike v stroških dela
¹³ Intervju je bil opravljen leta 2020, pred prenosom Direktive 2018/957 v slovensko za-
konodajo.
84
(izraz, ki so ga pogosto uporabili predstavniki javnih institucij in soci-
alnih partnerjev).
5.7 Slovenski delodajalci in napotovanje
Delodajalci zagovarjajo minimalne spremembe sedanje slovenske zako-
nodaje, ker bodo, kot je dejal sogovornik iz delodajalskega združenja, po
prenosu Direktive 2018/957 »težje delali in napotovali svoje delavce«.
Po drugi strani pa smo pri sogovornikih iz slovenskih pristojnih insti-
tucij opazili določeno stopnjo skepticizma glede tega, kaj pričakovati
od prenosa Direktive 2018/957, saj so izrazili dvom, da bo to pripeljalo
do bistvenih sprememb v praksi. Prvič, trdijo, je veljavna zakonodaja
ustrezna (vendar njeno izvajanje pomanjkljivo nadzorovano); drugič,
nekateri delodajalci bodo po njihovem prepričanju vedno našli način,
kako obiti zakonodajo. Pogosto je bilo slišati, da je neizvajanje ostrej-
šega nadzora nad postopki napotitve in nad podjetji, ki napotujejo, po-
litična odločitev ciljnih držav (razlika med Nemčijo in Avstrijo je bila
izpostavljena v tem kontekstu). Po mnenju sogovornikov sta pogostost
in obseg nadzora napotenih delavcev oziroma podjetij v Avstriji veliko
odločnejša in verjetnejša v primerjavi z Nemčijo, posledično je v Avstriji
tudi več izrečenih kazni, čeprav je veliko več delavcev iz Slovenije napo-
tenih v Nemčijo.
Ključna sprememba za delodajalce je skrajšanje obdobja napotova-
nja; to se je s 24 mesecev skrajšalo na 12 oziroma 18. Kot je dejala oseba
iz delodajalskega združenja, bi delodajalci želeli, da vse ostane »tako,
kot je zdaj«.¹³ Direktiva 2018/957 po njihovem mnenju neizpodbitno
pomeni slabšanje položaja slovenskih podjetij, ki napotujejo v tujino.
To sicer ni bilo stališče izključno slovenskih delodajalcev oziroma nji-
hovih združenj, saj so se podobno odzvale tudi stanovske organizacije
in pristojna ministrstva v drugih državah centralne in vzhodne Evrope
(prim. Furåker in Larsson 2020).
Slovenske delodajalce so skrbele napovedane spremembe slovenskih
predpisov zaradi izpolnjevanja evropskih zakonskih zahtev, saj so pri-
čakovali, da bodo napotitve iz Slovenije težje in krajše. Skrbelo jih je
tudi, da se bo konkurenčnost slovenskih podjetij po prenosu Direktive
2018/957 v nacionalne predpise zmanjšala. Kot je komentiral eden od
predstavnikov slovenskega državnega organa, »razlike v stroških dela
¹³ Intervju je bil opravljen leta 2020, pred prenosom Direktive 2018/957 v slovensko za-
konodajo.
84
