Page 97 - Napoteni delavci med regulativo in prakso
P. 97
Nacionalna raven 6.2
Kljub temu pa je delodajalcu z neizdajo obrazca a 1 onemogočeno napo-
tovanje v tujino tako, da delavec ostane vključen v sistem socialnih za-
varovanj v domači državi. V praksi to pomeni, da se bodo morali socialni
prispevki plačati po zakonodaji države, v katero je delavec napoten, kar
za slovenske delodajalce praviloma pomeni večje stroške. Zato bi v bo-
doče kazalo v zm is natančneje opredeliti kršitev pomembnih določb
delovne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca tako, da minorne
kršitve ne bi bile razlog za neizdajo potrdila a 1.
Predstavniki delavcev so bili mnenja, da je glavna težava pri razko-
raku med zakonodajo in prakso pri napotovanju v tem, da izdaja potr-
dil a 1 ni urejena s pravili upravnega postopka. To pomeni predvsem,
da se prijava za pridobitev potrdila a 1 izpolni prek spleta (na spletnem
mestu e-ve m), kjer sistemska aplikacija samodejno preveri izpolnjeva-
nje pogojev s pridobivanjem in z nadzorom podatkov iz različnih zbirk
podatkov, ki jih vodijo različna ministrstva. Vsebinska presoja (ki ni av-
tomatizirana) se nanaša le na vsebino oddane pogodbe o zaposlitvi za
delo v tujini (zahteva 208. člena z dr-1). To pomeni, da je nadzor nad
pogoji za izdajo potrdil a 1 (samo) formalen in ne vsebinski. V očeh de-
lodajalcev, njihovih predstavnikov in predstavnikov pristojnih institu-
cij je pozitivna posledica tega, da se potrdila a 1 dejansko lahko izdajo v
nekaj dneh. Negativna posledica pa je, da so ta potrdila manj zanesljiva
(v pravnem smislu), kot bi bila, če bi z z z s vsebinsko poglobljeno nad-
zoroval, ali so izpolnjeni vsi pogoji, predpisani z z m is. Možno rešitev
vidimo v informacijski nadgradnji sedanjega procesa pridobivanja potr-
dila a 1. Ta naj še naprej poteka v spletnem okolju, preverjanje pogojev
za izdajo potrdil a 1 naj ostane avtomatizirano v sistemski aplikaciji,
ki pa naj se nadgradi tako, da lahko slednja dostopa do veliko več rele-
vantnih podatkov, kar bi omogočilo vsebinsko natančnejše preverjanje.
Sistematičnejši in strožji nadzor finančnih tokov bi privedel do identifi-
kacije delodajalcev, ki verjetno niso upravičeni do pridobitve potrdil a 1
za svoje delavce. Vsaj zanje bi lahko samodejno izdajo potrdil a 1 nado-
mestili z obsežnim in strogim nadzorom.
Eden izmed izzivov učinkovitejšega izvrševanja zakonodaje v konte-
kstu napotovanja v Sloveniji je tudi zloraba možnosti pridobivanja po-
trdil a 1 na podlagi člena 13 Uredbe 883/2004. Številni delodajalci, ki ne
izpolnjujejo zahtev za pridobitev potrdil a 1 na podlagi člena 12, se zate-
čejo k tej možnosti. Kot pravno podlago za pridobitev a 1 torej zavestno
navajajo člen 13 Uredbe 883/2004, čeprav ne gre za delavce, ki običajno
sočasno opravljajo delo v več državah in le pri enem delodajalcu (vo-
97
Kljub temu pa je delodajalcu z neizdajo obrazca a 1 onemogočeno napo-
tovanje v tujino tako, da delavec ostane vključen v sistem socialnih za-
varovanj v domači državi. V praksi to pomeni, da se bodo morali socialni
prispevki plačati po zakonodaji države, v katero je delavec napoten, kar
za slovenske delodajalce praviloma pomeni večje stroške. Zato bi v bo-
doče kazalo v zm is natančneje opredeliti kršitev pomembnih določb
delovne zakonodaje, ki se nanašajo na pravice delavca tako, da minorne
kršitve ne bi bile razlog za neizdajo potrdila a 1.
Predstavniki delavcev so bili mnenja, da je glavna težava pri razko-
raku med zakonodajo in prakso pri napotovanju v tem, da izdaja potr-
dil a 1 ni urejena s pravili upravnega postopka. To pomeni predvsem,
da se prijava za pridobitev potrdila a 1 izpolni prek spleta (na spletnem
mestu e-ve m), kjer sistemska aplikacija samodejno preveri izpolnjeva-
nje pogojev s pridobivanjem in z nadzorom podatkov iz različnih zbirk
podatkov, ki jih vodijo različna ministrstva. Vsebinska presoja (ki ni av-
tomatizirana) se nanaša le na vsebino oddane pogodbe o zaposlitvi za
delo v tujini (zahteva 208. člena z dr-1). To pomeni, da je nadzor nad
pogoji za izdajo potrdil a 1 (samo) formalen in ne vsebinski. V očeh de-
lodajalcev, njihovih predstavnikov in predstavnikov pristojnih institu-
cij je pozitivna posledica tega, da se potrdila a 1 dejansko lahko izdajo v
nekaj dneh. Negativna posledica pa je, da so ta potrdila manj zanesljiva
(v pravnem smislu), kot bi bila, če bi z z z s vsebinsko poglobljeno nad-
zoroval, ali so izpolnjeni vsi pogoji, predpisani z z m is. Možno rešitev
vidimo v informacijski nadgradnji sedanjega procesa pridobivanja potr-
dila a 1. Ta naj še naprej poteka v spletnem okolju, preverjanje pogojev
za izdajo potrdil a 1 naj ostane avtomatizirano v sistemski aplikaciji,
ki pa naj se nadgradi tako, da lahko slednja dostopa do veliko več rele-
vantnih podatkov, kar bi omogočilo vsebinsko natančnejše preverjanje.
Sistematičnejši in strožji nadzor finančnih tokov bi privedel do identifi-
kacije delodajalcev, ki verjetno niso upravičeni do pridobitve potrdil a 1
za svoje delavce. Vsaj zanje bi lahko samodejno izdajo potrdil a 1 nado-
mestili z obsežnim in strogim nadzorom.
Eden izmed izzivov učinkovitejšega izvrševanja zakonodaje v konte-
kstu napotovanja v Sloveniji je tudi zloraba možnosti pridobivanja po-
trdil a 1 na podlagi člena 13 Uredbe 883/2004. Številni delodajalci, ki ne
izpolnjujejo zahtev za pridobitev potrdil a 1 na podlagi člena 12, se zate-
čejo k tej možnosti. Kot pravno podlago za pridobitev a 1 torej zavestno
navajajo člen 13 Uredbe 883/2004, čeprav ne gre za delavce, ki običajno
sočasno opravljajo delo v več državah in le pri enem delodajalcu (vo-
97
