Page 93 - Napoteni delavci med regulativo in prakso

Slovenski delodajalci in napotovanje 5.7

preko njega. Ko slednje ni več »primerno« za napotitev, se zgodba po-
novi – storitve zagotavlja podjetje C itn.

Zadrževanje delavcev
Naši sogovorniki so poročali o različnih metodah delodajalcev, kako de-
lavce, ki jim kratijo pravice, zadržati oziroma jih odvrniti od iskanja dru-
gega delodajalca. Ena od teh je zadrževanje določenega zneska dohodka
delavca (in zanašanje na to, da bo delavec morda še naprej delal pri is-
tem delodajalcu v upanju, da bo sčasoma le prejel obljubljeni znesek).
Še ena omenjena negativna praksa je ta, da delodajalci zadržijo bančne
kartice delavcev in z njih na bankomatih vsak mesec dvignejo določen
delež neto plače. Treba je poudariti, da te prakse najpogosteje srečamo
v podjetjih, ki zaposlujejo in napotujejo predvsem državljane tretjih dr-
žav. Ti delavci običajno ne bodo prijavili svojih delodajalcev in ne bodo
iskali pomoči, dokler izkoriščanje ne doseže ekscesne ravni.

Težko je oceniti, koliko delodajalcev pri napotitvi delavcev zakone in
pravila ciljne države krši zgolj z namenom, da bi s tem zaslužili (pred-
vsem na račun izkoriščanja delavcev). Na splošno se naši intervjuvanci
strinjajo, da velika večina delodajalcev nima namena kršiti pravil zaradi
doseganja nezakonite finančne koristi na račun delavcev. Zavedati se je
treba tudi, da je nadzor v mnogih državah, v katere slovenski deloda-
jalci napotujejo, zelo strog (npr. v Avstriji, Švici, Belgiji), v primeru ugo-
tovljenih nepravilnosti pa so kazni zelo visoke. Kot bi se strinjali naši
sogovorniki, je na gradbiščih v nekaterih državah (Avstrija, Švica) za-
gotovo pričakovati nadzor lokalnih oblasti, zavedanje o tem pa večino
delodajalcev odvrača od kršenja lokalne zakonodaje.

93