Page 140 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 140
Marko Kukanja in Saša Planinc
prav tako ugotovil, da imajo demografske značilnosti menedžerjev zna-
čilen vpliv na njihovo poznavanje gostovih pričakovanj.
Zadnji cilj (rv 5) se je nanašal na preučitev razlik med pričakovanji
(pogledi) menedžerjev in gostov glede kakovosti ponudbe po pandemiji.
Kljub temu da smo značilne razlike identificirali med številnimi odgovori
(glej preglednico 7), ocenjujemo, da glede na skupno število indikatorjev
kakovosti v merskem inštrumentu (42 trditev) menedžerji relativno do-
bro poznajo pričakovanja svojih gostov (glej preglednice 8, 9 in 10). O
razlikah med pričakovanji gostov in percepcijo menedžmenta (razkorak
pozicioniranja) so poročali tudi avtorji predhodnih raziskav (Dedeoğlu
in Demirer, 2015; Kukanja, 2017a).
Pričujoča raziskava ima številne omejitve, ki jih velja upoštevati tako
pri interpretaciji rezultatov kot pri izvedbi bodočih raziskav. Opozoriti
velja, da je percepcija gostov le subjektivna ocena oziroma namera, ki se
nanaša na pomen posameznih indikatorjev kakovosti po pandemiji, ki
še traja. Po pandemiji bi bilo smiselno raziskati, kakšna je dejanska (za-
znana) percepcija kakovosti, ter ugotovitve primerjati z izsledki naše raz-
iskave, v kateri so gostje zgolj ocenili svojo namero.
Populacijo so predstavljali prebivalci Slovenije (gostje) in menedžerji
restavracij, gostiln in okrepčevalnic, ki so bili seznanjeni z raziskavo in so
se prostovoljno odzvali povabilu k sodelovanju. Tovrstna oblika izvedbe
raziskave ne omogoča slučajnega vzorčenja in posledično sklepanja iz re-
zultatov vzorca na populacijo, kar je ena od ključnih omejitev raziskave.
Prav tako so bili zaradi spletnega anketiranja, ki je bilo posledica epide-
mioloških omejitev, v raziskavo vključeni zgolj domači gostje. Prihodnje
raziskave naj zato vključijo tudi tuje goste in temeljijo na drugačnem na-
činu vzorčenja. Prav tako je priporočljivo, da zbiranje podatkov (anketira-
nje) poteka v živo v p g o. Dodatno velja opozoriti, da zaradi načina zbira-
nja podatkov pridobljenih odgovorov nismo mogli medsebojno upariti,
zaradi česar gre pri rezultatih za ločena mnenja gostov in menedžerjev
različnih p g o. V prihodnjih raziskavah velja upoštevati tudi slednje.
Kljub izpostavljenim omejitvam pa ocenjujemo, da raziskava omogoča
dober vpogled v pričakovanja gostov p go po pandemiji. V raziskavo smo
vključili tako goste kot menedžerje p g o z namenom, da bi osvetlili oba
vidika kakovosti (notranjega in zunanjega), ki predstavljata temeljna gra-
dnika menedžmenta kakovosti v p g o. Primerjava mnenj gostov in me-
nedžerjev nam daje tudi vpogled v to, kako dobro menedžerji poznajo
svoje goste oziroma njihova pričakovanja. Iz rezultatov raziskave izhaja,
da bodo pričakovanja gostov po pandemiji v povprečju višja kot pred njo.
140
prav tako ugotovil, da imajo demografske značilnosti menedžerjev zna-
čilen vpliv na njihovo poznavanje gostovih pričakovanj.
Zadnji cilj (rv 5) se je nanašal na preučitev razlik med pričakovanji
(pogledi) menedžerjev in gostov glede kakovosti ponudbe po pandemiji.
Kljub temu da smo značilne razlike identificirali med številnimi odgovori
(glej preglednico 7), ocenjujemo, da glede na skupno število indikatorjev
kakovosti v merskem inštrumentu (42 trditev) menedžerji relativno do-
bro poznajo pričakovanja svojih gostov (glej preglednice 8, 9 in 10). O
razlikah med pričakovanji gostov in percepcijo menedžmenta (razkorak
pozicioniranja) so poročali tudi avtorji predhodnih raziskav (Dedeoğlu
in Demirer, 2015; Kukanja, 2017a).
Pričujoča raziskava ima številne omejitve, ki jih velja upoštevati tako
pri interpretaciji rezultatov kot pri izvedbi bodočih raziskav. Opozoriti
velja, da je percepcija gostov le subjektivna ocena oziroma namera, ki se
nanaša na pomen posameznih indikatorjev kakovosti po pandemiji, ki
še traja. Po pandemiji bi bilo smiselno raziskati, kakšna je dejanska (za-
znana) percepcija kakovosti, ter ugotovitve primerjati z izsledki naše raz-
iskave, v kateri so gostje zgolj ocenili svojo namero.
Populacijo so predstavljali prebivalci Slovenije (gostje) in menedžerji
restavracij, gostiln in okrepčevalnic, ki so bili seznanjeni z raziskavo in so
se prostovoljno odzvali povabilu k sodelovanju. Tovrstna oblika izvedbe
raziskave ne omogoča slučajnega vzorčenja in posledično sklepanja iz re-
zultatov vzorca na populacijo, kar je ena od ključnih omejitev raziskave.
Prav tako so bili zaradi spletnega anketiranja, ki je bilo posledica epide-
mioloških omejitev, v raziskavo vključeni zgolj domači gostje. Prihodnje
raziskave naj zato vključijo tudi tuje goste in temeljijo na drugačnem na-
činu vzorčenja. Prav tako je priporočljivo, da zbiranje podatkov (anketira-
nje) poteka v živo v p g o. Dodatno velja opozoriti, da zaradi načina zbira-
nja podatkov pridobljenih odgovorov nismo mogli medsebojno upariti,
zaradi česar gre pri rezultatih za ločena mnenja gostov in menedžerjev
različnih p g o. V prihodnjih raziskavah velja upoštevati tudi slednje.
Kljub izpostavljenim omejitvam pa ocenjujemo, da raziskava omogoča
dober vpogled v pričakovanja gostov p go po pandemiji. V raziskavo smo
vključili tako goste kot menedžerje p g o z namenom, da bi osvetlili oba
vidika kakovosti (notranjega in zunanjega), ki predstavljata temeljna gra-
dnika menedžmenta kakovosti v p g o. Primerjava mnenj gostov in me-
nedžerjev nam daje tudi vpogled v to, kako dobro menedžerji poznajo
svoje goste oziroma njihova pričakovanja. Iz rezultatov raziskave izhaja,
da bodo pričakovanja gostov po pandemiji v povprečju višja kot pred njo.
140
