Page 8 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 8
Marko Kukanja
2019. Trenutno razpoložljivi podatki kažejo na upad turističnih prihodov
v letu 2020 v razponu od 50 do 80 , pri čemer so bile najbolj prizadete
države v razvoju. Posledično bi vpliv pandemije na turizem v letu 2021
lahko znašal 4 milijarde $ izgube. Dokončne, tako neposredne kot posre-
dne vplive pandemije na turizem je težko predvideti, saj bodo ti v veliki
meri odvisni od širjenja bolezni, precepljenosti prebivalstva ter sprejetih
ukrepov za zajezitev pandemije. Ne glede na razvoj prihodnjih dogodkov
pa si je turistična stroka enotna, da turizem po tem dogodku ne bo več
enak kot pred njim.
K preučevanju vpliva pandemije na turizem stremijo tudi raziskovalci
Katedre za management v turizmu u p f t š Turistice, ki se v svojih raz-
iskavah osredotočajo na preučevanje poslovanja, poslovnih funkcij in
upravljanja v turističnih podjetjih. Rezultat preteklih raziskav je tudi mo-
nografija z naslovom Turistična podjetja in pandemija covida-19: krizno
upravljanje, izzivi in priložnosti. Pričujoča monografija obravnava neka-
tere ključne pojave, ki vplivajo na poslovanje turističnih podjetij v času
pandemije in po njej. Bralcem ponuja uvide v poslovanje turističnih pod-
jetij v času pandemije z vidika kriznega upravljanja ter predstavlja kom-
pleksnost izzivov in priložnosti v prihodnosti. Temu v splošnem sledi
tudi strukturiranost monografije po poglavjih.
Prvo poglavje o izzivih delovne sile v novi realnosti je pripravila Helena
Nemec Rudež. Pandemija je močno zarezala v trg delovne sile v turizmu.
Začetni prekinitvi poslovanja turističnih podjetij je sledil odhod delovne
sile iz dejavnosti; obenem pa je pandemija sprožila intenzivnejše prila-
gajanje turističnih ponudnikov ter digitalizacijo poslovanja v turizmu. V
sestavku so orisane težave turističnih ponudnikov, ki so nastale zaradi po-
manjkanja delovne sile pri ustvarjanju turističnega proizvoda, pri čemer
so predstavljeni načini, s katerimi so se ponudniki soočili z reševanjem
nastalih težav. V zaključku je avtorica identificirala šest ključnih področij,
ki odražajo problematiko delovne sile v turizmu tekom pandemije.
Drugo poglavje o socialnem turizmu in njegovi vlogi pri zagotavljanju
večje trajnosti v turističnem sektorju v času pandemije je pripravila Ja-
nja Gabruč. Avtorica ugotavlja, da lahko turistične bone glede na njihove
značilnosti (zagotovljena javnofinančna sredstva in številne družbeno-
ekonomske koristi, ki jih mehanizem prinaša za vključene deležnike)
umestimo v presečišče programov inkluzivnega in stimulativnega mo-
dela socialnega turizma, s pomembnim prispevkom k socialni in eko-
nomski trajnosti slovenskega turizma.
V tretjem poglavju sta se Marko Kukanja in Tanja Planinc v sodelova-
8
2019. Trenutno razpoložljivi podatki kažejo na upad turističnih prihodov
v letu 2020 v razponu od 50 do 80 , pri čemer so bile najbolj prizadete
države v razvoju. Posledično bi vpliv pandemije na turizem v letu 2021
lahko znašal 4 milijarde $ izgube. Dokončne, tako neposredne kot posre-
dne vplive pandemije na turizem je težko predvideti, saj bodo ti v veliki
meri odvisni od širjenja bolezni, precepljenosti prebivalstva ter sprejetih
ukrepov za zajezitev pandemije. Ne glede na razvoj prihodnjih dogodkov
pa si je turistična stroka enotna, da turizem po tem dogodku ne bo več
enak kot pred njim.
K preučevanju vpliva pandemije na turizem stremijo tudi raziskovalci
Katedre za management v turizmu u p f t š Turistice, ki se v svojih raz-
iskavah osredotočajo na preučevanje poslovanja, poslovnih funkcij in
upravljanja v turističnih podjetjih. Rezultat preteklih raziskav je tudi mo-
nografija z naslovom Turistična podjetja in pandemija covida-19: krizno
upravljanje, izzivi in priložnosti. Pričujoča monografija obravnava neka-
tere ključne pojave, ki vplivajo na poslovanje turističnih podjetij v času
pandemije in po njej. Bralcem ponuja uvide v poslovanje turističnih pod-
jetij v času pandemije z vidika kriznega upravljanja ter predstavlja kom-
pleksnost izzivov in priložnosti v prihodnosti. Temu v splošnem sledi
tudi strukturiranost monografije po poglavjih.
Prvo poglavje o izzivih delovne sile v novi realnosti je pripravila Helena
Nemec Rudež. Pandemija je močno zarezala v trg delovne sile v turizmu.
Začetni prekinitvi poslovanja turističnih podjetij je sledil odhod delovne
sile iz dejavnosti; obenem pa je pandemija sprožila intenzivnejše prila-
gajanje turističnih ponudnikov ter digitalizacijo poslovanja v turizmu. V
sestavku so orisane težave turističnih ponudnikov, ki so nastale zaradi po-
manjkanja delovne sile pri ustvarjanju turističnega proizvoda, pri čemer
so predstavljeni načini, s katerimi so se ponudniki soočili z reševanjem
nastalih težav. V zaključku je avtorica identificirala šest ključnih področij,
ki odražajo problematiko delovne sile v turizmu tekom pandemije.
Drugo poglavje o socialnem turizmu in njegovi vlogi pri zagotavljanju
večje trajnosti v turističnem sektorju v času pandemije je pripravila Ja-
nja Gabruč. Avtorica ugotavlja, da lahko turistične bone glede na njihove
značilnosti (zagotovljena javnofinančna sredstva in številne družbeno-
ekonomske koristi, ki jih mehanizem prinaša za vključene deležnike)
umestimo v presečišče programov inkluzivnega in stimulativnega mo-
dela socialnega turizma, s pomembnim prispevkom k socialni in eko-
nomski trajnosti slovenskega turizma.
V tretjem poglavju sta se Marko Kukanja in Tanja Planinc v sodelova-
8
