Page 12 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 12
Helena Nemec Rudež
na to, ali so bili zaposleni v dejavnosti turističnega vodenja, v restavraciji,
hotelu, pri klasičnem ali spletnem turističnem posredniku, transportnem
podjetju, na turistični ladji ali v tematskem parku. Velikost podjetij, kjer
so bili zaposleni, ni igrala občutne vloge, saj so spremembe občutili tako
zaposleni v majhnih podjetjih, ki v turizmu prevladujejo, kot v velikih in
srednje velikih podjetjih, ki jih je v turizmu manj, a zaposlujejo velik delež
turističnih delavcev. Tudi sama narava dela ni vplivala na to, da so občutili
posledice zdravstvene krize; tako tisti, ki so opravljali enostavnejša dela,
kot tisti, ki so opravljali zahtevne naloge v turizmu, so se v začetku leta
2020 soočili z največjo krizo v turizmu v zadnjih desetletjih, ki je v nekaj
tednih postala globalna.
Močno prepletenost epidemije in zaposlenih v turizmu je izpostavila
tudi Sigala (2020). V prvi fazi na začetku epidemije so se zaposleni v tu-
rizmu srečevali s strahom pred izgubo službe in z izzivi komuniciranja
s kupci za potrebe zagotavljanja zdravstvene varnosti, vodstveni delavci
pa tudi z izzivi, povezanimi s preklicem že načrtovanih potovanj in spre-
minjanjem potovanj, s finančnimi problemi glede vračil plačil za še ne-
izvedena potovanja; kasneje se je pojavila tudi težava ohranjanja stikov s
kupci, povečal pa se je izziv povezanosti z digitalnimi rešitvami. Ob za-
četku glavne poletne sezone v letu 2021 je oblikovanje prilagojenih turi-
stičnih proizvodov zahtevalo hitro nadgradnjo kompetenc zaposlenih. Z
oblikovanjem manjših skupin turistov in z digitalnimi rešitvami, skupaj
z zagotavljanjem zdravstvene varnosti, so nastale potrebe po novih spre-
tnostih kot tudi priložnosti za zaposlene v turizmu.
Namen sestavka je dopolniti vedenje o izzivih za delovno silo v tu-
rizmu, ki izhajajo iz nove realnosti. Natančneje, v sestavku so predsta-
vljene posledice epidemije na delovno silo v turizmu in spremembe v po-
nudbi delovne sile ter povpraševanju po delovni sili v turizmu, povezane
z zahtevami v znanju in spretnostih, ki jih je sprožila epidemija, potrebe
po nadgraditvi znanja v turizmu v novi realnosti in s tem oblikovanju
drugačnega turističnega proizvoda. Pri tem se naslanjamo na aktualno
stanje in nove vire, pretežno strokovne, saj je znanstvena literatura s tega
področja šele v povojih.
Sestavek pričenja s kratkim pregledom značilnosti zaposlenih v tu-
rizmu, ki tvorijo človeški kapital te dejavnosti. Nadaljuje se z izpostavi-
tvijo vpliva epidemije na zaposlene v turizmu, ki sooblikujejo turistični
proizvod, tako s kvantitativnega kot z vsebinskega vidika. Orisane so te-
žave oblikovanja turističnega proizvoda po epidemiji zaradi sprememb v
človeškem kapitalu in nekatere rešitve, ki se ponujajo na tem področju.
12
na to, ali so bili zaposleni v dejavnosti turističnega vodenja, v restavraciji,
hotelu, pri klasičnem ali spletnem turističnem posredniku, transportnem
podjetju, na turistični ladji ali v tematskem parku. Velikost podjetij, kjer
so bili zaposleni, ni igrala občutne vloge, saj so spremembe občutili tako
zaposleni v majhnih podjetjih, ki v turizmu prevladujejo, kot v velikih in
srednje velikih podjetjih, ki jih je v turizmu manj, a zaposlujejo velik delež
turističnih delavcev. Tudi sama narava dela ni vplivala na to, da so občutili
posledice zdravstvene krize; tako tisti, ki so opravljali enostavnejša dela,
kot tisti, ki so opravljali zahtevne naloge v turizmu, so se v začetku leta
2020 soočili z največjo krizo v turizmu v zadnjih desetletjih, ki je v nekaj
tednih postala globalna.
Močno prepletenost epidemije in zaposlenih v turizmu je izpostavila
tudi Sigala (2020). V prvi fazi na začetku epidemije so se zaposleni v tu-
rizmu srečevali s strahom pred izgubo službe in z izzivi komuniciranja
s kupci za potrebe zagotavljanja zdravstvene varnosti, vodstveni delavci
pa tudi z izzivi, povezanimi s preklicem že načrtovanih potovanj in spre-
minjanjem potovanj, s finančnimi problemi glede vračil plačil za še ne-
izvedena potovanja; kasneje se je pojavila tudi težava ohranjanja stikov s
kupci, povečal pa se je izziv povezanosti z digitalnimi rešitvami. Ob za-
četku glavne poletne sezone v letu 2021 je oblikovanje prilagojenih turi-
stičnih proizvodov zahtevalo hitro nadgradnjo kompetenc zaposlenih. Z
oblikovanjem manjših skupin turistov in z digitalnimi rešitvami, skupaj
z zagotavljanjem zdravstvene varnosti, so nastale potrebe po novih spre-
tnostih kot tudi priložnosti za zaposlene v turizmu.
Namen sestavka je dopolniti vedenje o izzivih za delovno silo v tu-
rizmu, ki izhajajo iz nove realnosti. Natančneje, v sestavku so predsta-
vljene posledice epidemije na delovno silo v turizmu in spremembe v po-
nudbi delovne sile ter povpraševanju po delovni sili v turizmu, povezane
z zahtevami v znanju in spretnostih, ki jih je sprožila epidemija, potrebe
po nadgraditvi znanja v turizmu v novi realnosti in s tem oblikovanju
drugačnega turističnega proizvoda. Pri tem se naslanjamo na aktualno
stanje in nove vire, pretežno strokovne, saj je znanstvena literatura s tega
področja šele v povojih.
Sestavek pričenja s kratkim pregledom značilnosti zaposlenih v tu-
rizmu, ki tvorijo človeški kapital te dejavnosti. Nadaljuje se z izpostavi-
tvijo vpliva epidemije na zaposlene v turizmu, ki sooblikujejo turistični
proizvod, tako s kvantitativnega kot z vsebinskega vidika. Orisane so te-
žave oblikovanja turističnega proizvoda po epidemiji zaradi sprememb v
človeškem kapitalu in nekatere rešitve, ki se ponujajo na tem področju.
12
