Page 9 - Turistična podjetja in pandemija covida-19
P. 9
Predgovor
nju s češkim kolegom posvetila analizi kriznega upravljanja v turističnih
m sp v Republiki Sloveniji in Češki republiki. Avtorji ugotavljajo, da so se
v obeh državah menedžerji turističnih m sp primarno poslužili kriznih
praks s področja človeških virov, sledijo pa jim prakse s področij trženja
in oglaševanja. Raziskava je pokazala, da do značilnih razlik med drža-
vama prihaja pri večini identificiranih praks kriznega upravljanja, prav
tako pa razlike obstajajo med različnimi vrstami turističnih m sp.
V četrtem poglavju sta Gorazd Sedmak in Eva Podovšovnik raziskala,
kako gostje gostinskih obratov percipirajo ukrepe in aktivnosti vodstev
obratov za zagotavljanje prijetne ter varne izkušnje ob obisku v času pan-
demije. Rezultati raziskave, ki je bila izvedena v petih evropskih državah,
so pokazali, da gosti ukrepom vodstev pripisujejo relativno velik pomen.
Kot najpomembnejši dejavniki vpliva na zaznano kakovost izkušnje so
se pokazali razkuževanje, čistoča in zdravje zaposlenih ter dobro orga-
nizirani procesi, ki zmanjšujejo možnost okužbe. Iz rezultatov prav tako
izhaja, da so med posameznimi ukrepi in različnimi segmenti gostov zna-
čilne razlike.
V zadnjem, petem poglavju sta Marko Kukanja in Saša Planinc preučila
kakovost v prehrambnih gostinskih obratih z vidika trženjskega pristopa
(7p), pri čemer sta posebno pozornost namenila identifikaciji trženjskih
dimenzij kakovosti po pandemiji, razlikam v pričakovanjih gostov pred
ter po pandemiji ter analizi razlik med pričakovanji gostov in percep-
cijo menedžmenta o pričakovanjih gostov. Avtorja sta ugotovila, da bodo
po pandemiji najpomembnejše dimenzije za zagotavljanje kakovosti po-
nudbe v prehrambnem gostinstvu sledeče trženjske dimenzije kakovosti
(glede na pomen): fizični dokazi, hrana, procesi, ljudje, tržne poti, cena
in tržno komuniciranje.
Na podlagi preučitve različnih vplivov pandemije na turistično gospo-
darstvo pričujoča monografija prinaša nova spoznanja s področja kri-
znega upravljanja v turizmu, s čimer se zapolnjuje vrzel v znanstveni
obravnavi preučevanega področja ter nudi izhodišče za nadaljnje razi-
skave. Izpostaviti velja, da so bile raziskave izvedene v zahtevnih (kriznih)
okoliščinah. V tem pogledu kriza predstavlja tudi številne raziskovalne
izzive, ki naj bodo usmerjeni v prihodnost – v izgradnjo odpornosti turi-
stičnih podjetij pred novimi kriznimi razmerami ter preučitev turističnih
trendov v novi, t. i. postkorona realnosti.
9
nju s češkim kolegom posvetila analizi kriznega upravljanja v turističnih
m sp v Republiki Sloveniji in Češki republiki. Avtorji ugotavljajo, da so se
v obeh državah menedžerji turističnih m sp primarno poslužili kriznih
praks s področja človeških virov, sledijo pa jim prakse s področij trženja
in oglaševanja. Raziskava je pokazala, da do značilnih razlik med drža-
vama prihaja pri večini identificiranih praks kriznega upravljanja, prav
tako pa razlike obstajajo med različnimi vrstami turističnih m sp.
V četrtem poglavju sta Gorazd Sedmak in Eva Podovšovnik raziskala,
kako gostje gostinskih obratov percipirajo ukrepe in aktivnosti vodstev
obratov za zagotavljanje prijetne ter varne izkušnje ob obisku v času pan-
demije. Rezultati raziskave, ki je bila izvedena v petih evropskih državah,
so pokazali, da gosti ukrepom vodstev pripisujejo relativno velik pomen.
Kot najpomembnejši dejavniki vpliva na zaznano kakovost izkušnje so
se pokazali razkuževanje, čistoča in zdravje zaposlenih ter dobro orga-
nizirani procesi, ki zmanjšujejo možnost okužbe. Iz rezultatov prav tako
izhaja, da so med posameznimi ukrepi in različnimi segmenti gostov zna-
čilne razlike.
V zadnjem, petem poglavju sta Marko Kukanja in Saša Planinc preučila
kakovost v prehrambnih gostinskih obratih z vidika trženjskega pristopa
(7p), pri čemer sta posebno pozornost namenila identifikaciji trženjskih
dimenzij kakovosti po pandemiji, razlikam v pričakovanjih gostov pred
ter po pandemiji ter analizi razlik med pričakovanji gostov in percep-
cijo menedžmenta o pričakovanjih gostov. Avtorja sta ugotovila, da bodo
po pandemiji najpomembnejše dimenzije za zagotavljanje kakovosti po-
nudbe v prehrambnem gostinstvu sledeče trženjske dimenzije kakovosti
(glede na pomen): fizični dokazi, hrana, procesi, ljudje, tržne poti, cena
in tržno komuniciranje.
Na podlagi preučitve različnih vplivov pandemije na turistično gospo-
darstvo pričujoča monografija prinaša nova spoznanja s področja kri-
znega upravljanja v turizmu, s čimer se zapolnjuje vrzel v znanstveni
obravnavi preučevanega področja ter nudi izhodišče za nadaljnje razi-
skave. Izpostaviti velja, da so bile raziskave izvedene v zahtevnih (kriznih)
okoliščinah. V tem pogledu kriza predstavlja tudi številne raziskovalne
izzive, ki naj bodo usmerjeni v prihodnost – v izgradnjo odpornosti turi-
stičnih podjetij pred novimi kriznimi razmerami ter preučitev turističnih
trendov v novi, t. i. postkorona realnosti.
9
