Page 255 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 255
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-217-6.253-270
Družbeno-politična vloga in kulturno-
izobraževalno poslanstvo ptujskih glasbenih
društev druge polovice 19. stoletja ter njihov
vpliv na Glasbeno matico Ptuj1
Darja Koter
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Spodnje Štajersko mesto Ptuj (nekoč Pettau), ki je do konca prve svetovne
vojne sodilo pod upravno središče deželne vlade v Gradcu, je skozi 19. sto-
letje in do konca prve svetovne vojne veljalo za nemško mesto, čeprav leži
na območju, ki ga stoletja naseljujejo Slovenci. Za štajerska mesta je bila
v obravnavanem času značilna intenzivna migracija pripadnikov nemške,
češke in še katerih drugih narodnosti, kar je bila posledica nerazvitega šol-
stva in posledično velikega pomanjkanja domačega izobraženega kadra.1
Mesto Ptuj je nižjo gimnazijo dobilo šele leta 1869, možnosti nadaljnjega
izobraževanja v večjih mestih monarhije pa so imeli le redki posamezniki.
Vsesplošni razvoj, značilen za drugo polovico 19. stoletja, je zahteval več iz-
obražencev na vseh področjih, zato so vsa pomembna mesta v mestni upra-
vi, gospodarstvu in šolstvu zlahka zasedali šolani prišleki iz nemških in če-
ških mest. Večina ptujskih meščanov je bila nemške narodnosti, saj so v
tedanjem mestu Pettau našli dovolj možnosti za svoj gospodarski in kul-
turni razvoj. Svojo nadvlado je nemška stran izkoristila za germanizacijo
slovenske Štajerske, ki so jo izvajali državni aparat, vojska, šolstvo, sodstvo,
uprava ter društva in časopisje, deloma pa je bila uspešna tudi med social-
no nižjimi sloji slovenskega prebivalstva. Njihovi pripadniki so se zaradi
materialnih koristi in možnosti preživetja pogosto asimilirali z nemškim
prebivalstvom. Nemški jezik je bil stalnica, čeprav so bili med izobraženi-
mi meščani tudi Slovenci različnih poklicev ter vodilni v utrjevanju rodo-
1 Prispevek je financiral ARRS, P6-0376, raziskovalni program Gledališke in me-
dumetnostne raziskave..
253
Družbeno-politična vloga in kulturno-
izobraževalno poslanstvo ptujskih glasbenih
društev druge polovice 19. stoletja ter njihov
vpliv na Glasbeno matico Ptuj1
Darja Koter
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Spodnje Štajersko mesto Ptuj (nekoč Pettau), ki je do konca prve svetovne
vojne sodilo pod upravno središče deželne vlade v Gradcu, je skozi 19. sto-
letje in do konca prve svetovne vojne veljalo za nemško mesto, čeprav leži
na območju, ki ga stoletja naseljujejo Slovenci. Za štajerska mesta je bila
v obravnavanem času značilna intenzivna migracija pripadnikov nemške,
češke in še katerih drugih narodnosti, kar je bila posledica nerazvitega šol-
stva in posledično velikega pomanjkanja domačega izobraženega kadra.1
Mesto Ptuj je nižjo gimnazijo dobilo šele leta 1869, možnosti nadaljnjega
izobraževanja v večjih mestih monarhije pa so imeli le redki posamezniki.
Vsesplošni razvoj, značilen za drugo polovico 19. stoletja, je zahteval več iz-
obražencev na vseh področjih, zato so vsa pomembna mesta v mestni upra-
vi, gospodarstvu in šolstvu zlahka zasedali šolani prišleki iz nemških in če-
ških mest. Večina ptujskih meščanov je bila nemške narodnosti, saj so v
tedanjem mestu Pettau našli dovolj možnosti za svoj gospodarski in kul-
turni razvoj. Svojo nadvlado je nemška stran izkoristila za germanizacijo
slovenske Štajerske, ki so jo izvajali državni aparat, vojska, šolstvo, sodstvo,
uprava ter društva in časopisje, deloma pa je bila uspešna tudi med social-
no nižjimi sloji slovenskega prebivalstva. Njihovi pripadniki so se zaradi
materialnih koristi in možnosti preživetja pogosto asimilirali z nemškim
prebivalstvom. Nemški jezik je bil stalnica, čeprav so bili med izobraženi-
mi meščani tudi Slovenci različnih poklicev ter vodilni v utrjevanju rodo-
1 Prispevek je financiral ARRS, P6-0376, raziskovalni program Gledališke in me-
dumetnostne raziskave..
253
