Page 260 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 260
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
naroda,14 v pravilih pa izrecno poudarili, da društvo nima političnih ciljev.15
Tako kot pri nemških društvih se je tudi pri čitalnici kmalu izkazalo, da sta
kulturni in politični razvoj Slovencev potekala v tesni soodvisnosti. Usta-
novni in nato vodilni člani so bili narodno zavedni posamezniki, notarski
pripravnik dr. Avgust Čuček, zdravnik, pisatelj in politik dr. Josip Vošnjak,
ptujski kronist Ferdinand Rajšp ter duhovniki Božidar Raič, Oroslav Caf
in Jakob Meško.16 Ustanovitev slovenske čitalnice pa so podpirali tudi ra-
zumniki nemškega porekla, kot je bil Mihael Herman, ki se je priučil slo-
venskega jezika, postal vnet zagovornik političnega in kulturnega progra-
ma slovenskih Štajercev ter prvi pobudnik in sklicatelj ustanovnega odbora
ptujske čitalnice.17 Bil je sodni uslužbenec, član štajerskega deželnega od-
bora ter deželni in nato državni poslanec. V deželnem zboru se je dejavno
zavzemal za enakopravnost vseh narodnosti v državi. V prvem odboru Na-
rodne čitalnice v Ptuju, ki je začela delovati 1. junija 1864, so za predsednika
izvolili narodnjaka Avgusta Čučka, Herman je prevzel funkcijo podpredse-
dnika, med letoma 1867 in 1868 pa je bil celo predsednik.18 Kljub temu da so
se nacionalne strasti od 80. let 19. stoletja bolj razplamtele, so bile v društvih
obeh narodnosti tudi častne izjeme. Kadar je bilo treba poskrbeti za nap-
redovanje v zborovskem petju, komornih ali orkestralnih zasedbah, najeti
dobrega učitelja za glasbeno šolo ali kapelnika mestne godbe, pri ključnih
odločitvah narodnost ni bila več pomembna, temveč predvsem strokovnost
in pripravljenost k sodelovanju. Tako ni bilo redko, da so pri glasbenih de-
javnostih v Männergesang Vereinu, Narodni čitalnici ali pri Musikvereinu
sodelovali isti posamezniki ne glede na nacionalno pripadnost.
14 ZAP, fond Muzejsko društvo (dalje MD), šk. 28, mapa MD-II-1/1, Čitalnica, leto
1863, Poziv (tisk v slovenskem in nemškem jeziku).
15 ZAP, fond MD, šk. 28, mapa MD-II-1/1, Pravila Narodne čitalnice v Ptuju (rokopis),
datirano z dnem 23. 7. 1863.
16 O delovanju ptujske Narodne čitalnice in posameznih članih je objavljenih več pri-
spevkov, med najpomembnejšimi so: Ivan Strelec, Zgodovinske črtice o 'Narodni či
talnici v Ptuji' povodom njene petindvajsetletnice (Ptuj: Lastna založba Narodne či-
talnice, 1889), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-123CA1T3; dr. Fran
Jurtela, Spomini mojega življenja, Ptuj, rkp. z dnem 25. 1. 1922, hrani ZAP, fond MD-
38; Josip Komljanec, »Ob proslavi petdesetletnice Narodne čitalnice v Ptuju«, Ptujski
list, 7. september 1919; Fran Alič, »Nekdanja čitalnica in stari Narodni dom v Ptuju«,
Ptujski zbornik II, št. 1 (1962): 253–66, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-
-L1SN38LA; Ljubica Šuligoj, »Ptujska čitalnica in njen Narodni dom«, v Celjski zbor
nik 1997, ur. Janko Germadnik (Celje: Osrednja knjižnica, 1997), 115–34, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8JWZAJX.
17 Prim.: Strelec, Zgodovinske črtice o 'Narodni čitalnici v Ptuji' povodom njene peind
vajsetletnice, 1.
18 Ibid., 4, 12.
258
naroda,14 v pravilih pa izrecno poudarili, da društvo nima političnih ciljev.15
Tako kot pri nemških društvih se je tudi pri čitalnici kmalu izkazalo, da sta
kulturni in politični razvoj Slovencev potekala v tesni soodvisnosti. Usta-
novni in nato vodilni člani so bili narodno zavedni posamezniki, notarski
pripravnik dr. Avgust Čuček, zdravnik, pisatelj in politik dr. Josip Vošnjak,
ptujski kronist Ferdinand Rajšp ter duhovniki Božidar Raič, Oroslav Caf
in Jakob Meško.16 Ustanovitev slovenske čitalnice pa so podpirali tudi ra-
zumniki nemškega porekla, kot je bil Mihael Herman, ki se je priučil slo-
venskega jezika, postal vnet zagovornik političnega in kulturnega progra-
ma slovenskih Štajercev ter prvi pobudnik in sklicatelj ustanovnega odbora
ptujske čitalnice.17 Bil je sodni uslužbenec, član štajerskega deželnega od-
bora ter deželni in nato državni poslanec. V deželnem zboru se je dejavno
zavzemal za enakopravnost vseh narodnosti v državi. V prvem odboru Na-
rodne čitalnice v Ptuju, ki je začela delovati 1. junija 1864, so za predsednika
izvolili narodnjaka Avgusta Čučka, Herman je prevzel funkcijo podpredse-
dnika, med letoma 1867 in 1868 pa je bil celo predsednik.18 Kljub temu da so
se nacionalne strasti od 80. let 19. stoletja bolj razplamtele, so bile v društvih
obeh narodnosti tudi častne izjeme. Kadar je bilo treba poskrbeti za nap-
redovanje v zborovskem petju, komornih ali orkestralnih zasedbah, najeti
dobrega učitelja za glasbeno šolo ali kapelnika mestne godbe, pri ključnih
odločitvah narodnost ni bila več pomembna, temveč predvsem strokovnost
in pripravljenost k sodelovanju. Tako ni bilo redko, da so pri glasbenih de-
javnostih v Männergesang Vereinu, Narodni čitalnici ali pri Musikvereinu
sodelovali isti posamezniki ne glede na nacionalno pripadnost.
14 ZAP, fond Muzejsko društvo (dalje MD), šk. 28, mapa MD-II-1/1, Čitalnica, leto
1863, Poziv (tisk v slovenskem in nemškem jeziku).
15 ZAP, fond MD, šk. 28, mapa MD-II-1/1, Pravila Narodne čitalnice v Ptuju (rokopis),
datirano z dnem 23. 7. 1863.
16 O delovanju ptujske Narodne čitalnice in posameznih članih je objavljenih več pri-
spevkov, med najpomembnejšimi so: Ivan Strelec, Zgodovinske črtice o 'Narodni či
talnici v Ptuji' povodom njene petindvajsetletnice (Ptuj: Lastna založba Narodne či-
talnice, 1889), http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-123CA1T3; dr. Fran
Jurtela, Spomini mojega življenja, Ptuj, rkp. z dnem 25. 1. 1922, hrani ZAP, fond MD-
38; Josip Komljanec, »Ob proslavi petdesetletnice Narodne čitalnice v Ptuju«, Ptujski
list, 7. september 1919; Fran Alič, »Nekdanja čitalnica in stari Narodni dom v Ptuju«,
Ptujski zbornik II, št. 1 (1962): 253–66, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-
-L1SN38LA; Ljubica Šuligoj, »Ptujska čitalnica in njen Narodni dom«, v Celjski zbor
nik 1997, ur. Janko Germadnik (Celje: Osrednja knjižnica, 1997), 115–34, http://www.
dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8JWZAJX.
17 Prim.: Strelec, Zgodovinske črtice o 'Narodni čitalnici v Ptuji' povodom njene peind
vajsetletnice, 1.
18 Ibid., 4, 12.
258
