Page 258 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 258
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
nik društva med letoma 1905 in 1913 je bil učitelj Franz Mühlbauer kot glas-
beni direktor in vodja petja.7 Z leti si je društvo zadalo bolj smele glasbene
cilje in prirejalo koncerte z zahtevnejšim posvetnim in nabožnim reperto-
arjem.8 Ni pa znano, da bi imelo svojo pevsko šolo, kar je bila sicer pogo-
sta praksa glasbenih društev. Predvidevamo, da so se predvsem mlajši pevci
kalili v glasbeni šoli Musikverena.9 Ker so imeli vodje petja in glasbeni di-
rektorji društva glasbeno izobrazbo, pedagoške izkušnje in so aktivno so-
delovali v glasbenem šolstvu, je povsem mogoče, da so se tudi na pevskih
vajah intenzivno posvečali pevski tehniki ter tako urili svoje člane. Zago-
tovo si je društvo prizadevalo gojiti ubrano petje, saj je na program ob tak-
rat popularnih nemških skladateljih z deli s poudarjeno nacionalno noto
na sporede uvrščalo obsežnejša in zahtevnejša dela priznanih evropskih
skladateljev.10 Društvo se je redno povezovalo s sorodnimi in po kvalite-
ti primerljivimi društvi. Velika pevska slavja, ki so veljala za vrhunec nem-
ške pevske kulture časa (podobno je bilo s slovenskimi pevskimi društvi),
so potekala v združenih zborih, in sicer v vseh večjih mestih Štajerske. Kot
primer navajamo pevsko slavje Sangerfest Männergesangvereina leta 1893
na Ptuju na Binkoštni ponedeljek, o katerem so v mestno kroniko zapisali:
[…] mesto okrašeno s številnimi črno-rdeče-zlatimi zastavami, ču
dovito povorko z množično udeležbo gostujočih pevskih društev iz
Maribora, Celja, Gradca [...], preko vseh pričakovanj, pred mestno
hišo tribune, okrašene z rokami ptujskih deklet, prekrasen pogled
na vihteče bandere, pevcem so meščani za dobrodošlico metali šop
ke cvetja […] zvečer je bil v pevski hali 'Liedertafel', kjer nisi mogel
dobiti sedeža in aplavz je bil zelo močan [...], kar je potrjevalo pri
padnost nemški nacionalnosti, posebno ta na Spodnjem Štajerskem
– teh čustev je bilo veliko, v slovesni povorki je bilo približno 400
pevcev, pri 'Liedertaflu' pa ok. 1100!11
7 Ibid., 245.
8 Ptujsko društvo je imelo v bližjih večjih mestih, kot sta Maribor in Gradec, odlič-
ne vzore. Mariborski Männergesang Verein je bil ustanovljen že leta 1846. Nasto-
pal je tudi v okoliških krajih, se izkazal z raznolikim, tudi umetniškim programom,
in imel za svoj naraščaj svojo pevsko šolo. Glej: Manica Špendal, »Razvoj glasbene-
ga življenja v Mariboru«, v Maribor skozi stoletja. Razprave I, ur. Jože Curk, Bruno
Hartman in Jože Koropec (Maribor: Obzorja, 1991), 646–7.
9 Koter, »'Pettauer Männergesangverein' and its political and socio-cultural context«,
245.
10 Ibid., 248–50.
11 Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje ZAP), Chronik von Pettau vom 14. 1. 1893 bis 1909.
R-75 (Kronika IV), vpis z dnem 21. 5. 1893.
256
nik društva med letoma 1905 in 1913 je bil učitelj Franz Mühlbauer kot glas-
beni direktor in vodja petja.7 Z leti si je društvo zadalo bolj smele glasbene
cilje in prirejalo koncerte z zahtevnejšim posvetnim in nabožnim reperto-
arjem.8 Ni pa znano, da bi imelo svojo pevsko šolo, kar je bila sicer pogo-
sta praksa glasbenih društev. Predvidevamo, da so se predvsem mlajši pevci
kalili v glasbeni šoli Musikverena.9 Ker so imeli vodje petja in glasbeni di-
rektorji društva glasbeno izobrazbo, pedagoške izkušnje in so aktivno so-
delovali v glasbenem šolstvu, je povsem mogoče, da so se tudi na pevskih
vajah intenzivno posvečali pevski tehniki ter tako urili svoje člane. Zago-
tovo si je društvo prizadevalo gojiti ubrano petje, saj je na program ob tak-
rat popularnih nemških skladateljih z deli s poudarjeno nacionalno noto
na sporede uvrščalo obsežnejša in zahtevnejša dela priznanih evropskih
skladateljev.10 Društvo se je redno povezovalo s sorodnimi in po kvalite-
ti primerljivimi društvi. Velika pevska slavja, ki so veljala za vrhunec nem-
ške pevske kulture časa (podobno je bilo s slovenskimi pevskimi društvi),
so potekala v združenih zborih, in sicer v vseh večjih mestih Štajerske. Kot
primer navajamo pevsko slavje Sangerfest Männergesangvereina leta 1893
na Ptuju na Binkoštni ponedeljek, o katerem so v mestno kroniko zapisali:
[…] mesto okrašeno s številnimi črno-rdeče-zlatimi zastavami, ču
dovito povorko z množično udeležbo gostujočih pevskih društev iz
Maribora, Celja, Gradca [...], preko vseh pričakovanj, pred mestno
hišo tribune, okrašene z rokami ptujskih deklet, prekrasen pogled
na vihteče bandere, pevcem so meščani za dobrodošlico metali šop
ke cvetja […] zvečer je bil v pevski hali 'Liedertafel', kjer nisi mogel
dobiti sedeža in aplavz je bil zelo močan [...], kar je potrjevalo pri
padnost nemški nacionalnosti, posebno ta na Spodnjem Štajerskem
– teh čustev je bilo veliko, v slovesni povorki je bilo približno 400
pevcev, pri 'Liedertaflu' pa ok. 1100!11
7 Ibid., 245.
8 Ptujsko društvo je imelo v bližjih večjih mestih, kot sta Maribor in Gradec, odlič-
ne vzore. Mariborski Männergesang Verein je bil ustanovljen že leta 1846. Nasto-
pal je tudi v okoliških krajih, se izkazal z raznolikim, tudi umetniškim programom,
in imel za svoj naraščaj svojo pevsko šolo. Glej: Manica Špendal, »Razvoj glasbene-
ga življenja v Mariboru«, v Maribor skozi stoletja. Razprave I, ur. Jože Curk, Bruno
Hartman in Jože Koropec (Maribor: Obzorja, 1991), 646–7.
9 Koter, »'Pettauer Männergesangverein' and its political and socio-cultural context«,
245.
10 Ibid., 248–50.
11 Zgodovinski arhiv Ptuj (dalje ZAP), Chronik von Pettau vom 14. 1. 1893 bis 1909.
R-75 (Kronika IV), vpis z dnem 21. 5. 1893.
256
