Page 256 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 256
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
ljubja in razvoja splošne in glasbene kulture. Pomembno politično vlogo so
imela tudi društva, ki so se sicer deklarirala za nepolitična, v bistvu pa so
bila glavni nosilci agitacije narodne miselnosti. Skladno z družbeno-poli-
tičnim razvojem in zakonodajo so od 60. let pospešeno ustanavljali kul-
turna in druga društva z izobraževalno, družabno in tudi politično noto.
Po načelih kozmopolitizma in nacionalne strpnosti je bilo članstvo v prvih
letih v večini kulturnih in glasbenih društvih narodnostno mešano, po-
membna je bila zgolj posameznikova razgledanost in pripadnost društvu.
Toda družbeno-politična in kulturna gibanja so tudi na tem območju sle-
dila vsesplošnim evropskim trendom, zato so se od 70. let 19. stoletja stop-
njevala politična nasprotja, kar je prebivalstvo delilo na dva pola in vsak iz-
med njiju je z vso močjo in razpoložljivimi sredstvi utrjeval svojo narodno
zavest. Pri tem so imela vidno vzgojno-izobraževalno in agitacijsko vlogo
glasbena društva. Le-ta so namreč na svojih shodih in prireditvah uspešno
združevala glasbo z nacionalnim nabojem in politično obarvane nagovore
društvenih veljakov. Najvplivnejša na Ptuju tega časa so bila nemško pev-
sko društvo Männergesang Verein Pettau (ustanovljeno leta 1863), slovensko
naravnana Narodna čitalnica (ustanovljena leta 1864), ki je ob zborovskem
petju spodbujala in razvijala glasbeno izobraževanje, Pettauer Musikverein
(ustanovljen leta 1878) z instrumentalno dejavnostjo in prvo javno glasbe-
no šolo v mestu ter ne nazadnje Mestna godba. Vodili so jo šolani kapelni-
ki različnih narodnosti, ki so dejavno skrbeli za vzgojo svojega podmladka,
vrhunec njihovega delovanja pa je bila ustanovitev dijaškega doma deške
obrtne šole na začetku 20. stoletja, ki je bil svojevrsten glasbeni zavod za
mlade godbenike. Vsa omenjena društva so skozi svojo nacionalno noto
skušala doseči čim višjo raven poustvarjanja zborovske, komorne, orke-
stralne ali godbene glasbe ter imela dolgoročni vpliv na vzpostavitev pro-
fesionalnega glasbenega šolstva po prvi svetovni vojni, ki se je oblikovalo v
Glasbeno matico Ptuj.2
Na primeru moškega pevskega društva Männergesang Verein Pettau
(tudi Männer- Gesang-Verein in Pettau) lahko sledimo vprašanjem in odgo-
2 O družbeno-političnih razmerah, vlogi kulturnih društev, njihovem delovanju in
pomenu v drugi polovici 19. stoletja na Ptuju glej: Blagoj Jevremov, »Vpliv občin-
ske politike na delovanje društev na Ptuju pred prvo svetovno vojno«, v Ptujski zbor
nik IV, ur. Jože Curk (Maribor: Založba Obzorja, 1975), 223–33; Viktorija Kolarič,
»Društveno življenje v Ptuju 1870–1918« (dipl., Pedagoška akademija Maribor, 1985);
Janez Cvirn, »Politične razmere na Štajerskem v času vladavine grofa Taffeeja (1879–
1893)«, Časopis za zgodovino in narodopisje 73, št. 1 (2002): 7–12; Nataša Kolar, »Na-
rodnostne razmere na Ptuju med letoma 1860 in 1882«, Časopis za zgodovino in na
rodopisje 73, št. 1 (2002): 29–36.
254
ljubja in razvoja splošne in glasbene kulture. Pomembno politično vlogo so
imela tudi društva, ki so se sicer deklarirala za nepolitična, v bistvu pa so
bila glavni nosilci agitacije narodne miselnosti. Skladno z družbeno-poli-
tičnim razvojem in zakonodajo so od 60. let pospešeno ustanavljali kul-
turna in druga društva z izobraževalno, družabno in tudi politično noto.
Po načelih kozmopolitizma in nacionalne strpnosti je bilo članstvo v prvih
letih v večini kulturnih in glasbenih društvih narodnostno mešano, po-
membna je bila zgolj posameznikova razgledanost in pripadnost društvu.
Toda družbeno-politična in kulturna gibanja so tudi na tem območju sle-
dila vsesplošnim evropskim trendom, zato so se od 70. let 19. stoletja stop-
njevala politična nasprotja, kar je prebivalstvo delilo na dva pola in vsak iz-
med njiju je z vso močjo in razpoložljivimi sredstvi utrjeval svojo narodno
zavest. Pri tem so imela vidno vzgojno-izobraževalno in agitacijsko vlogo
glasbena društva. Le-ta so namreč na svojih shodih in prireditvah uspešno
združevala glasbo z nacionalnim nabojem in politično obarvane nagovore
društvenih veljakov. Najvplivnejša na Ptuju tega časa so bila nemško pev-
sko društvo Männergesang Verein Pettau (ustanovljeno leta 1863), slovensko
naravnana Narodna čitalnica (ustanovljena leta 1864), ki je ob zborovskem
petju spodbujala in razvijala glasbeno izobraževanje, Pettauer Musikverein
(ustanovljen leta 1878) z instrumentalno dejavnostjo in prvo javno glasbe-
no šolo v mestu ter ne nazadnje Mestna godba. Vodili so jo šolani kapelni-
ki različnih narodnosti, ki so dejavno skrbeli za vzgojo svojega podmladka,
vrhunec njihovega delovanja pa je bila ustanovitev dijaškega doma deške
obrtne šole na začetku 20. stoletja, ki je bil svojevrsten glasbeni zavod za
mlade godbenike. Vsa omenjena društva so skozi svojo nacionalno noto
skušala doseči čim višjo raven poustvarjanja zborovske, komorne, orke-
stralne ali godbene glasbe ter imela dolgoročni vpliv na vzpostavitev pro-
fesionalnega glasbenega šolstva po prvi svetovni vojni, ki se je oblikovalo v
Glasbeno matico Ptuj.2
Na primeru moškega pevskega društva Männergesang Verein Pettau
(tudi Männer- Gesang-Verein in Pettau) lahko sledimo vprašanjem in odgo-
2 O družbeno-političnih razmerah, vlogi kulturnih društev, njihovem delovanju in
pomenu v drugi polovici 19. stoletja na Ptuju glej: Blagoj Jevremov, »Vpliv občin-
ske politike na delovanje društev na Ptuju pred prvo svetovno vojno«, v Ptujski zbor
nik IV, ur. Jože Curk (Maribor: Založba Obzorja, 1975), 223–33; Viktorija Kolarič,
»Društveno življenje v Ptuju 1870–1918« (dipl., Pedagoška akademija Maribor, 1985);
Janez Cvirn, »Politične razmere na Štajerskem v času vladavine grofa Taffeeja (1879–
1893)«, Časopis za zgodovino in narodopisje 73, št. 1 (2002): 7–12; Nataša Kolar, »Na-
rodnostne razmere na Ptuju med letoma 1860 in 1882«, Časopis za zgodovino in na
rodopisje 73, št. 1 (2002): 29–36.
254
