Page 259 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 259
družbeno-politična vloga in kultur no-izobr aževalno poslanstvo ...
Društvo, ki je imelo med 75 in 120 članov, je redno prirejalo Liederta
fle (pa tudi t. im. Sommerliedertafel, Winterliedertafel, Herbstliedertafel in
Folkliedertafel), sodelovalo pri različnih družbenih in kulturnih dogodkih
v mestu in pri predstavah ptujskega gledališča. Nastopi moškega pevske-
ga zbora so bili bodisi samostojni bodisi v sodelovanju z ženskim zborom,
ki se je sčasoma oblikoval znotraj društva, razvijalo je tudi pevske kvarte-
te ter prepevalo ob spremljavi orkestra Musikvereina. Prireditve so poteka-
le v prostorih nemško orientiranih društev, kot je dvorana Kazina (Casino
Halle) ali Nemški dom (Deutsches Heim), pa tudi drugod in so bile dobro
obiskane.12 Uspešno delovanje Männergesang Vereina je bilo skladno z dej-
stvom, da so imeli Nemci proti koncu 19. stoletja in do prve svetovne vojne v
mestih Spodnje Štajerske vse ključne položaje v gospodarstvu in politiki, še
najbolj pa v občinskih upravah. Tako ne čudi, da je imel Männergesan Ve
rein, ki so ga vodili pomembni nemški uradniki, moralno in finančno pod-
poro pri uresničevanju svojega nacionalno usmerjenega programa. Sloven-
ci so bili v tem kontekstu v slabšem položaju. Utrjevanje nemštva je bilo v
zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno s podporo ponemčevalnih or-
ganizacij, kot sta bili Sachulverein in Südmark, še uspešnejše. Uresničevanje
ciljev vseh društev pa je bilo odvisno od povezovanja političnega programa
s kulturno dejavnostjo. Tako je bilo v navadi, da sta obe nacionalni strani
privabljali na prireditve, manifestacije in na nacionalno politične shode z
vabili, ki so za zaključek napovedovali kulturni program in ples ali podob-
no. Kadar razvedrilni program ni bil organiziran, je bila udeležba izjemno
nizka, kar dokazuje, da sta imela kulturni in zabavni program pri utrjeva-
nju nacionalnih idej ključno vlogo.13
Zborovsko petje slovenskih posvetnih pesmi v organiziranih pevskih
skupinah se je v primerjavi z nemškimi Liedertafli, ki so nastajali od zgo-
dnjega 19. stoletja, razvilo šele z ustanavljanjem čitalnic z začetkom 60. let.
Čitalnične bésede so v razvoju skupnega petja orale ledino tudi na sloven-
skem Štajerskem. Ptujska Narodna čitalnica je nastala leta 1863, pobudniki
pa so v pozivu k ustanovitvi zapisali, da si bo društvo prizadevalo za dušev-
no rast, izobraževanje v slovenskem jeziku in kulturni razvoj slovenskega
12 Koter, »'Pettauer Männergesangverein' and its political and socio-cultural context«,
245.
13 ZAP, Chronik von Pettau II 1886–1892. R-74 (dalje KRONIKA II), 161.
257
Društvo, ki je imelo med 75 in 120 članov, je redno prirejalo Liederta
fle (pa tudi t. im. Sommerliedertafel, Winterliedertafel, Herbstliedertafel in
Folkliedertafel), sodelovalo pri različnih družbenih in kulturnih dogodkih
v mestu in pri predstavah ptujskega gledališča. Nastopi moškega pevske-
ga zbora so bili bodisi samostojni bodisi v sodelovanju z ženskim zborom,
ki se je sčasoma oblikoval znotraj društva, razvijalo je tudi pevske kvarte-
te ter prepevalo ob spremljavi orkestra Musikvereina. Prireditve so poteka-
le v prostorih nemško orientiranih društev, kot je dvorana Kazina (Casino
Halle) ali Nemški dom (Deutsches Heim), pa tudi drugod in so bile dobro
obiskane.12 Uspešno delovanje Männergesang Vereina je bilo skladno z dej-
stvom, da so imeli Nemci proti koncu 19. stoletja in do prve svetovne vojne v
mestih Spodnje Štajerske vse ključne položaje v gospodarstvu in politiki, še
najbolj pa v občinskih upravah. Tako ne čudi, da je imel Männergesan Ve
rein, ki so ga vodili pomembni nemški uradniki, moralno in finančno pod-
poro pri uresničevanju svojega nacionalno usmerjenega programa. Sloven-
ci so bili v tem kontekstu v slabšem položaju. Utrjevanje nemštva je bilo v
zadnjem desetletju pred prvo svetovno vojno s podporo ponemčevalnih or-
ganizacij, kot sta bili Sachulverein in Südmark, še uspešnejše. Uresničevanje
ciljev vseh društev pa je bilo odvisno od povezovanja političnega programa
s kulturno dejavnostjo. Tako je bilo v navadi, da sta obe nacionalni strani
privabljali na prireditve, manifestacije in na nacionalno politične shode z
vabili, ki so za zaključek napovedovali kulturni program in ples ali podob-
no. Kadar razvedrilni program ni bil organiziran, je bila udeležba izjemno
nizka, kar dokazuje, da sta imela kulturni in zabavni program pri utrjeva-
nju nacionalnih idej ključno vlogo.13
Zborovsko petje slovenskih posvetnih pesmi v organiziranih pevskih
skupinah se je v primerjavi z nemškimi Liedertafli, ki so nastajali od zgo-
dnjega 19. stoletja, razvilo šele z ustanavljanjem čitalnic z začetkom 60. let.
Čitalnične bésede so v razvoju skupnega petja orale ledino tudi na sloven-
skem Štajerskem. Ptujska Narodna čitalnica je nastala leta 1863, pobudniki
pa so v pozivu k ustanovitvi zapisali, da si bo društvo prizadevalo za dušev-
no rast, izobraževanje v slovenskem jeziku in kulturni razvoj slovenskega
12 Koter, »'Pettauer Männergesangverein' and its political and socio-cultural context«,
245.
13 ZAP, Chronik von Pettau II 1886–1892. R-74 (dalje KRONIKA II), 161.
257
