Page 257 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 257
družbeno-politična vloga in kultur no-izobr aževalno poslanstvo ...
vorom o tem, ali in kako je zborovsko petje vplivalo na oblikovanje nacio-
nalne identitete in utrjevanje narodne zavesti društvenih članov in njihovih
podpornikov ter ne nazadnje, ali je s svojo glasbeno dejavnostjo spodbuja-
lo glasbeno izobraževanje. Ptujski Männergesang Verein je bil ustanovljen
leta 1863 kot prvo pomembnejše kulturno društvo v mestu, uradno in naj-
bolj aktivno pa je bilo med letoma 1876 in 1913. Sledilo je starejšim, sebi ena-
kim društvom monarhije ter ciljem: gojiti lepo petje in družabnost, vendar
so tovrstna društva vzporedno z družbeno-političnimi spremembami pov-
zela tudi nacionalistične težnje. Imela so aktivne in podporne člane, pevci
so bili zgolj moški, pripadniki različnih slojev in poklicev.3 Vodilni ptujski
društveniki so bili ugledni meščani, predstavniki oblasti, obrtnikov, učite-
ljev in drugih. Ubrano petje je bilo eno temeljnih reči združevanja, sprva
kot del zabavnih prireditev in veselic, kar potrjuje tudi prvi slogan društva,
ki se glasi: Frei im Lied,/ Frei im Wort,/ Sei des Sanges./ Treuer Hort!4 Skla-
dno z družbeno-političnimi napetostmi so sredi 80. let slogan spremeni-
li in zanj izbrali precej bolj nacionalno, celo nacionalistično noto: Von Ort
zu Ort,/ Von Hang zu Hang,/ Von Strand zu Strand / Bleib’ unser Hort / Im
Alpenland / Das deutsche Wort,/ Der deutsche Sang ! (Robert Hammerlin-
g),5 medtem ko v 90. letih na vabilih na pevske prireditve, t. im. Liedertafle,
zasledimo naslednje verze: Das Herz dem Land,/ Der Kunst die Hand,/ Im
Liede frei, / Stets deutsch und treu. (Dr. Josef Kessler).6 Med zborovodji so
bili glasbeno izobraženi meščani, učitelji, kapelniki in skladatelji. Johann
Ranner (član pred letom 1878) je bil zborovodja, šolski inšpektor, kapelnik
ptujske mestne godbe in celo skladatelj, njegov namestnik oziroma pomoč-
nik je bil Anton Weixler, učitelj v osnovni šoli in organist mestne cerkve. Za
leto 1890 sta kot zborovodja navedena Josef Haring, sicer osrednja osebnost
glasbene šole Musikvereina, kjer je poučeval violino, klavir, zborno petje in
ansambelsko igro, in Viktor Schulfing, ki je bil tudi pianist. Kot glavni zbo-
rovodja je sledil Dr. Julius Weiss von Ostborn, njegov pomočnik je bil Fraz
Haring, sicer vodja mestne godbe, imenovane Pettauer Musikvereins-Ka
pelle, in učitelj glasbene šole glasbenega društva Musikverein. Za leto 1904
se kot glavni zborovodja in glasbeni direktor društva omenja Hermann Ru-
ndigeber, kot pomočnik pa učitelj Franz Hüblbauer. Zadnji delujoči glasbe-
3 Darja Koter, »'Pettauer Männergesangverein' and its political and socio-cultural
context«, v Choregesang als Medium von Interkulturalität: Formen, Kanäle, Diskur
se, Band 3, ur. Erik Fischer (Stuttgart: Franz Steiner Verlag, 2007), 241–2.
4 Ibid., 243.
5 Ibid.
6 Ibid.
255
vorom o tem, ali in kako je zborovsko petje vplivalo na oblikovanje nacio-
nalne identitete in utrjevanje narodne zavesti društvenih članov in njihovih
podpornikov ter ne nazadnje, ali je s svojo glasbeno dejavnostjo spodbuja-
lo glasbeno izobraževanje. Ptujski Männergesang Verein je bil ustanovljen
leta 1863 kot prvo pomembnejše kulturno društvo v mestu, uradno in naj-
bolj aktivno pa je bilo med letoma 1876 in 1913. Sledilo je starejšim, sebi ena-
kim društvom monarhije ter ciljem: gojiti lepo petje in družabnost, vendar
so tovrstna društva vzporedno z družbeno-političnimi spremembami pov-
zela tudi nacionalistične težnje. Imela so aktivne in podporne člane, pevci
so bili zgolj moški, pripadniki različnih slojev in poklicev.3 Vodilni ptujski
društveniki so bili ugledni meščani, predstavniki oblasti, obrtnikov, učite-
ljev in drugih. Ubrano petje je bilo eno temeljnih reči združevanja, sprva
kot del zabavnih prireditev in veselic, kar potrjuje tudi prvi slogan društva,
ki se glasi: Frei im Lied,/ Frei im Wort,/ Sei des Sanges./ Treuer Hort!4 Skla-
dno z družbeno-političnimi napetostmi so sredi 80. let slogan spremeni-
li in zanj izbrali precej bolj nacionalno, celo nacionalistično noto: Von Ort
zu Ort,/ Von Hang zu Hang,/ Von Strand zu Strand / Bleib’ unser Hort / Im
Alpenland / Das deutsche Wort,/ Der deutsche Sang ! (Robert Hammerlin-
g),5 medtem ko v 90. letih na vabilih na pevske prireditve, t. im. Liedertafle,
zasledimo naslednje verze: Das Herz dem Land,/ Der Kunst die Hand,/ Im
Liede frei, / Stets deutsch und treu. (Dr. Josef Kessler).6 Med zborovodji so
bili glasbeno izobraženi meščani, učitelji, kapelniki in skladatelji. Johann
Ranner (član pred letom 1878) je bil zborovodja, šolski inšpektor, kapelnik
ptujske mestne godbe in celo skladatelj, njegov namestnik oziroma pomoč-
nik je bil Anton Weixler, učitelj v osnovni šoli in organist mestne cerkve. Za
leto 1890 sta kot zborovodja navedena Josef Haring, sicer osrednja osebnost
glasbene šole Musikvereina, kjer je poučeval violino, klavir, zborno petje in
ansambelsko igro, in Viktor Schulfing, ki je bil tudi pianist. Kot glavni zbo-
rovodja je sledil Dr. Julius Weiss von Ostborn, njegov pomočnik je bil Fraz
Haring, sicer vodja mestne godbe, imenovane Pettauer Musikvereins-Ka
pelle, in učitelj glasbene šole glasbenega društva Musikverein. Za leto 1904
se kot glavni zborovodja in glasbeni direktor društva omenja Hermann Ru-
ndigeber, kot pomočnik pa učitelj Franz Hüblbauer. Zadnji delujoči glasbe-
3 Darja Koter, »'Pettauer Männergesangverein' and its political and socio-cultural
context«, v Choregesang als Medium von Interkulturalität: Formen, Kanäle, Diskur
se, Band 3, ur. Erik Fischer (Stuttgart: Franz Steiner Verlag, 2007), 241–2.
4 Ibid., 243.
5 Ibid.
6 Ibid.
255
