Page 298 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 298
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Problemi so bili tudi pri gledališkem udejstvovanju. Velik problem so
predstavljali prostori čitalnic, saj so društveni prostori bili mnogokrat v go-
stilniških prostorih. Velike gledališke dvorane v Ljubljani in Mariboru či-
talničarjem niso bile na voljo. Narodne domove so Slovenci pričeli graditi
šele na prelomu stoletja, v obstoječih prostorih pa so bili na razpolago le zlo-
žljivi odri za enodejanke, običajno narodne gitke in burke. Čitalničarji so
se zavedali, da je gledališka beseda ena izmed temeljev za razmah slovenske
kulture. Na čitalniških odrih so nastopali diletanti. Kasneje so z ustanovi-
tvijo Dramatičnih društev (1867 ustanovitev Dramatičnega društva v Lju-
bljani, v Mariboru šele leta 1909) pričeli s kontinuirano gledališko dejavno-
stjo. Pospeševali so slovensko dramsko slovstvo, ustanovili dramsko šolo,
prirejali gledališke predstave, zbirali odrsko in igralsko opremo. Vse do leta
1892 je ljubljansko Dramatično društvo skrbelo za redne slovenske gleda-
liške predstave. Leta 1892 je bilo ustanovljeno poklicno Deželno gledališče.
Ob zaključku
V šestdesetih letih 19. stoletja, ko beležimo vrhunec delovanja čitalnic na
Slovenskem, je gospodarsko slabotno in maloštevilno meščanstvo v skro-
mnih družabnih prostorih s svojimi skromnimi možnostmi ustvarilo je-
dra slovenskega kulturnega razvoja. S poenotenimi pogledi na slovenski je-
zik in na njegovo vlogo v družbenem življenju so čitalničarji utrjevali zavest
narodne skupnosti po vsem slovenskem ozemlju. S poenotenim repertoar-
jem čitalniških prireditev, glasbenimi deli, dramskimi besedili in usklaje-
nim naborom časopisja in literature za svoje članstvo so čitalnice krepile
slovensko družbeno in kulturno zavest. Čitalnice lahko označimo kot po-
membne vzpodbujevalke kulturnega delovanja, ki je bilo razporejeno po
vsem slovenskem ozemlju. Tako je rasla in se razvijala slovenska kultura in
»sodobne slovenske kulture bi brez njih ne bilo.«28
Mariborska Slovanska čitalnica je v osemdesetih letih svojega delova-
nja (delovala je do aprila 1941, ko jo je odpravil ukrep okupacijskih oblasti)
imela pomembno vlogo pri kulturnem, glasbenem, znanstvenem in politič-
nem razvoju Mariboru in njegovi identiteti. Že dober mesec po ustanovi-
tvi je mariborsko čitalnico obiskal državni poslanec dr. Lovro Toman, te-
daj zelo priljubljen slovenski govornik ter spregovoril besede »Mar i bor«,
s katerimi je simbolično razložil ime mesta Maribor.29 Kasneje je isto mi-
sel prelil še v pesniško obliko. Zadnjo kitico pesmi si je čitalnica izbrala za
28 Ibid., 176.
29 Anon., »Maribor«, Novice 20, št. 33 (13. avgust 1862): 274–6.
296
Problemi so bili tudi pri gledališkem udejstvovanju. Velik problem so
predstavljali prostori čitalnic, saj so društveni prostori bili mnogokrat v go-
stilniških prostorih. Velike gledališke dvorane v Ljubljani in Mariboru či-
talničarjem niso bile na voljo. Narodne domove so Slovenci pričeli graditi
šele na prelomu stoletja, v obstoječih prostorih pa so bili na razpolago le zlo-
žljivi odri za enodejanke, običajno narodne gitke in burke. Čitalničarji so
se zavedali, da je gledališka beseda ena izmed temeljev za razmah slovenske
kulture. Na čitalniških odrih so nastopali diletanti. Kasneje so z ustanovi-
tvijo Dramatičnih društev (1867 ustanovitev Dramatičnega društva v Lju-
bljani, v Mariboru šele leta 1909) pričeli s kontinuirano gledališko dejavno-
stjo. Pospeševali so slovensko dramsko slovstvo, ustanovili dramsko šolo,
prirejali gledališke predstave, zbirali odrsko in igralsko opremo. Vse do leta
1892 je ljubljansko Dramatično društvo skrbelo za redne slovenske gleda-
liške predstave. Leta 1892 je bilo ustanovljeno poklicno Deželno gledališče.
Ob zaključku
V šestdesetih letih 19. stoletja, ko beležimo vrhunec delovanja čitalnic na
Slovenskem, je gospodarsko slabotno in maloštevilno meščanstvo v skro-
mnih družabnih prostorih s svojimi skromnimi možnostmi ustvarilo je-
dra slovenskega kulturnega razvoja. S poenotenimi pogledi na slovenski je-
zik in na njegovo vlogo v družbenem življenju so čitalničarji utrjevali zavest
narodne skupnosti po vsem slovenskem ozemlju. S poenotenim repertoar-
jem čitalniških prireditev, glasbenimi deli, dramskimi besedili in usklaje-
nim naborom časopisja in literature za svoje članstvo so čitalnice krepile
slovensko družbeno in kulturno zavest. Čitalnice lahko označimo kot po-
membne vzpodbujevalke kulturnega delovanja, ki je bilo razporejeno po
vsem slovenskem ozemlju. Tako je rasla in se razvijala slovenska kultura in
»sodobne slovenske kulture bi brez njih ne bilo.«28
Mariborska Slovanska čitalnica je v osemdesetih letih svojega delova-
nja (delovala je do aprila 1941, ko jo je odpravil ukrep okupacijskih oblasti)
imela pomembno vlogo pri kulturnem, glasbenem, znanstvenem in politič-
nem razvoju Mariboru in njegovi identiteti. Že dober mesec po ustanovi-
tvi je mariborsko čitalnico obiskal državni poslanec dr. Lovro Toman, te-
daj zelo priljubljen slovenski govornik ter spregovoril besede »Mar i bor«,
s katerimi je simbolično razložil ime mesta Maribor.29 Kasneje je isto mi-
sel prelil še v pesniško obliko. Zadnjo kitico pesmi si je čitalnica izbrala za
28 Ibid., 176.
29 Anon., »Maribor«, Novice 20, št. 33 (13. avgust 1862): 274–6.
296
