Page 297 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 297
doba čitalniškega rodoljubja: slovansk a čitalnica v mar iboru
Jeziku so v mariborski čitalnici namenjali posebno pozornost. Prire-
jali so tečaje slovenščine, ilirščine in češčine. Kot posebnost pa je bil tečaj
slovenščine za »narodne dame.« Mariborska čitalnica je prirejala raznovr-
stne prireditve: velike bésede s programski nagovori, solističnim in zbo-
rovskim petjem, recitiranjem, gledališkimi nastopi; male bésede, ki so bile
skromnejše po obsegu; jour fixi so bila običajna družabna srečanja. Poleg
omenjenih so prirejali tudi veselice, plese, silvestrovanja, pustovanja in ve-
čere z družabnimi igrami, izlete v naravo ali k sestrskim čitalnicam ali k
narodnim slavjem. Tako so povezovali narodnost, družabnost, kulturo in
tudi politično delovanje.26
Posebno mesto v čitalniškem delovanju je imela glasba. Slovenski či-
talničarji so svoje vokalno glasbene sporede oblikovali z vokalnimi sklad-
bami slovenskih komponistov, širili pa so jih zlasti s hrvaškimi in češkimi
glasbenimi deli. Solistična ali zborovska glasba je bila neodmisljiva sesta-
vina čitalniškega delovanja. Šlo je za dvoje, in sicer za slovensko besedilo,
ljudsko, ponarodelo ali slovenskih pesnikov, ter za glasbo, ustvarjeno v zna-
čilnem slovenskem melosu. Slovenski čitalničarji so svoje vokalnoglasbene
sporede oblikovali z vokalnimi skladbami slovenskih komponistov, širili
pa predvsem s hrvaškimi in češkimi glasbenimi deli. Čitalniške prireditve
so izoblikovale svoj tip koncertnega programa. Razvoj slovenske vokalne
kulture so podpirali izvrstni slovenski zbori v Gradcu in na Dunaju, iz ka-
terih so se pevci, potem ko so končali študij na univerzah, vračali v čitalni-
ce in jih glasbeno bogatili. Veliko so k slovenski glasbeni kulturi prispeva-
li češki glasbeniki, ki so poklicno delovali v ljubljanskih glasbenih društvih
– Filharmonični družbi in v Stanovskem gledališču, kot na primer Anton
Nedwĕd, Anton Foerster.27
Mariborski čitalniški zbor je vodil pevovodja Janez Miklošič, brat zna-
menitega jezikoslovca in rektorja dunajske univerze Frana Miklošiča. Zbor
je sestavil iz slovenskih gimnazijcev, kasneje so se priključili še bogoslovci
ter češki inženirji in uslužbenci v Mariboru. Večje težave so bile z instru-
mentalno glasbo, saj slovensko meščanstvo ni imelo nabora glasbenikov za
širše sestave, ampak predvsem le za solistične instrumentalne nastope, naj-
večkrat pianiste, sicer pa kvečjemu za komorne sestave.
26 V Rokopisni zbirki UKM je pod signaturo Ms 201 ohranjena zapuščina Slovanske či-
talnice v Mariboru, ki obsega poleg pravil, korespondence tudi sejno gradivo in zapi-
snike ter gradivo prireditev, razne akcije, stike z drugimi društvi ter gradivo o delo-
vanju knjižnice Slovanske čitalnice. Celotna zapuščina je digitalizirana in dostopna
na digitalnem repozitoriju UKM: https://dr.ukm.um.si/izpis.php?id=17978.
27 Hartman, »Čitalnice jedro slovenskega kulturnega razvoja«, 174.
295
Jeziku so v mariborski čitalnici namenjali posebno pozornost. Prire-
jali so tečaje slovenščine, ilirščine in češčine. Kot posebnost pa je bil tečaj
slovenščine za »narodne dame.« Mariborska čitalnica je prirejala raznovr-
stne prireditve: velike bésede s programski nagovori, solističnim in zbo-
rovskim petjem, recitiranjem, gledališkimi nastopi; male bésede, ki so bile
skromnejše po obsegu; jour fixi so bila običajna družabna srečanja. Poleg
omenjenih so prirejali tudi veselice, plese, silvestrovanja, pustovanja in ve-
čere z družabnimi igrami, izlete v naravo ali k sestrskim čitalnicam ali k
narodnim slavjem. Tako so povezovali narodnost, družabnost, kulturo in
tudi politično delovanje.26
Posebno mesto v čitalniškem delovanju je imela glasba. Slovenski či-
talničarji so svoje vokalno glasbene sporede oblikovali z vokalnimi sklad-
bami slovenskih komponistov, širili pa so jih zlasti s hrvaškimi in češkimi
glasbenimi deli. Solistična ali zborovska glasba je bila neodmisljiva sesta-
vina čitalniškega delovanja. Šlo je za dvoje, in sicer za slovensko besedilo,
ljudsko, ponarodelo ali slovenskih pesnikov, ter za glasbo, ustvarjeno v zna-
čilnem slovenskem melosu. Slovenski čitalničarji so svoje vokalnoglasbene
sporede oblikovali z vokalnimi skladbami slovenskih komponistov, širili
pa predvsem s hrvaškimi in češkimi glasbenimi deli. Čitalniške prireditve
so izoblikovale svoj tip koncertnega programa. Razvoj slovenske vokalne
kulture so podpirali izvrstni slovenski zbori v Gradcu in na Dunaju, iz ka-
terih so se pevci, potem ko so končali študij na univerzah, vračali v čitalni-
ce in jih glasbeno bogatili. Veliko so k slovenski glasbeni kulturi prispeva-
li češki glasbeniki, ki so poklicno delovali v ljubljanskih glasbenih društvih
– Filharmonični družbi in v Stanovskem gledališču, kot na primer Anton
Nedwĕd, Anton Foerster.27
Mariborski čitalniški zbor je vodil pevovodja Janez Miklošič, brat zna-
menitega jezikoslovca in rektorja dunajske univerze Frana Miklošiča. Zbor
je sestavil iz slovenskih gimnazijcev, kasneje so se priključili še bogoslovci
ter češki inženirji in uslužbenci v Mariboru. Večje težave so bile z instru-
mentalno glasbo, saj slovensko meščanstvo ni imelo nabora glasbenikov za
širše sestave, ampak predvsem le za solistične instrumentalne nastope, naj-
večkrat pianiste, sicer pa kvečjemu za komorne sestave.
26 V Rokopisni zbirki UKM je pod signaturo Ms 201 ohranjena zapuščina Slovanske či-
talnice v Mariboru, ki obsega poleg pravil, korespondence tudi sejno gradivo in zapi-
snike ter gradivo prireditev, razne akcije, stike z drugimi društvi ter gradivo o delo-
vanju knjižnice Slovanske čitalnice. Celotna zapuščina je digitalizirana in dostopna
na digitalnem repozitoriju UKM: https://dr.ukm.um.si/izpis.php?id=17978.
27 Hartman, »Čitalnice jedro slovenskega kulturnega razvoja«, 174.
295
