Page 296 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 296
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Rotovški trg 2). Kasneje, vse do izgradnje Narodnega doma leta 1899, se je
čitalnica večkrat selila. Eno izmed domovanj čitalnice je bil tudi Pompre-
inov21 hotel (Hotel Nadvojvode Janeza) v Gosposki ulici. Hotel je bil znan
kot zbirališče slovenskega liberalizma. Vanj je zahajalo mariborsko razum-
ništvo, slovenski narodnjaki, ki so imeli v hotelu svojo slovensko mizo. Pri
njej so se zbirali uredniki Slovenskega naroda, Anton Tomšič, Josip Jurčič
in dr. Valentin Zarnik, ter rodoljubi, ki so prihajali v mesto.22
V letu 1875 sledimo zagonu aktivnosti Čitalnice. Na občnem zboru 7.
marca 1875 so izvolili nov odbor s predsednikom Jankom Pajkom in se od-
ločili obnoviti moški pevski zbor. Delovanje čitalnice se je krepilo in leta 1878
je politik dr. Ferdinand Dominkuš s slogaškim programom spodbudil k
večji dejavnosti. Čitalnica je pripravljala postavitev Slomškovega spomeni-
ka. Mariborski nemški nacionalnega občinski svet je hotel celo prepovedati
delovanje Čitalnice, kar pa je graško državno namestništvo zavrnilo.23 Po-
tem so sledile še nekatere selitve in iskanje novih prostorov. Novo vodstvo
Čitalnice z dr. Radoslavom Pipušem se je spomladi 1892 dogovorilo z la-
stnikom Hotela nadvojvode Janeza, kjer je čitalnica v sedemdesetih letih
že gostovala. Tukaj se je delovanje čitalnice razmahnilo. Veselice in zabav-
ni večeri so bili pogostejši, začelo se je orkestralno muziciranje, pevski zbor
se je okrepil, gostovat so prihajali razni pevski in tamburaški zbori. Leta 1894
so se odločili tudi za »gledališki oder čitalnice« in gledališke predstave so
bile vse pogostejše. V čitalniških prostorih se je razvilo živahno kulturno
in politično življenje. Leta 1894 so v čitalniških prostorih ustanovili Sloven-
sko delavsko in pevsko društvo Maribor.
S 1. majem 1899 se je čitalnica preselila v novo zgrajeni Narodni dom.24
V njem je dobila tri sobe in dva sanitarna prostora v prvem nadstropju in
prostor na podstrešju za najemnino 400 goldinarjev letno. Čitalnica je prvo
slovensko prireditev v novem domovanju pripravila 30. novembra 1899.25 Z
njo se je začela široka, raznovrstna in zagnana kulturna in politična dejav-
nost mariborskih Slovencev v obdobju do prve svetovne vojne.
21 Georg Pomprein, lastnik, dal v zakup Antonu Ronacherju.
22 Bogo Teply, »Iz zgodovine mariborskega gostinstva«, v Gostinski šolski center Mari
bor, ur. Danica Ževart (Maribor: s. n., 1968), 18.
23 Anon., »Dopisi. Iz Maribora«, Slovenski gospodar 12, št. 26 (27. junij 1878): 212,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8IAH6PL.
24 »Zapisnik odborove seje, 16. maja 1899«, Zapisniki odborovih sej SČ 1899 do 1908,
Pokrajinski arhiv Maribor (PAM).
25 Anon., »Marburg. (Die Eröffnungsfeier im 'Narodni dom'.)«, Sudsterische Post 19, št.
96 (2. december 1899): 3.
294
Rotovški trg 2). Kasneje, vse do izgradnje Narodnega doma leta 1899, se je
čitalnica večkrat selila. Eno izmed domovanj čitalnice je bil tudi Pompre-
inov21 hotel (Hotel Nadvojvode Janeza) v Gosposki ulici. Hotel je bil znan
kot zbirališče slovenskega liberalizma. Vanj je zahajalo mariborsko razum-
ništvo, slovenski narodnjaki, ki so imeli v hotelu svojo slovensko mizo. Pri
njej so se zbirali uredniki Slovenskega naroda, Anton Tomšič, Josip Jurčič
in dr. Valentin Zarnik, ter rodoljubi, ki so prihajali v mesto.22
V letu 1875 sledimo zagonu aktivnosti Čitalnice. Na občnem zboru 7.
marca 1875 so izvolili nov odbor s predsednikom Jankom Pajkom in se od-
ločili obnoviti moški pevski zbor. Delovanje čitalnice se je krepilo in leta 1878
je politik dr. Ferdinand Dominkuš s slogaškim programom spodbudil k
večji dejavnosti. Čitalnica je pripravljala postavitev Slomškovega spomeni-
ka. Mariborski nemški nacionalnega občinski svet je hotel celo prepovedati
delovanje Čitalnice, kar pa je graško državno namestništvo zavrnilo.23 Po-
tem so sledile še nekatere selitve in iskanje novih prostorov. Novo vodstvo
Čitalnice z dr. Radoslavom Pipušem se je spomladi 1892 dogovorilo z la-
stnikom Hotela nadvojvode Janeza, kjer je čitalnica v sedemdesetih letih
že gostovala. Tukaj se je delovanje čitalnice razmahnilo. Veselice in zabav-
ni večeri so bili pogostejši, začelo se je orkestralno muziciranje, pevski zbor
se je okrepil, gostovat so prihajali razni pevski in tamburaški zbori. Leta 1894
so se odločili tudi za »gledališki oder čitalnice« in gledališke predstave so
bile vse pogostejše. V čitalniških prostorih se je razvilo živahno kulturno
in politično življenje. Leta 1894 so v čitalniških prostorih ustanovili Sloven-
sko delavsko in pevsko društvo Maribor.
S 1. majem 1899 se je čitalnica preselila v novo zgrajeni Narodni dom.24
V njem je dobila tri sobe in dva sanitarna prostora v prvem nadstropju in
prostor na podstrešju za najemnino 400 goldinarjev letno. Čitalnica je prvo
slovensko prireditev v novem domovanju pripravila 30. novembra 1899.25 Z
njo se je začela široka, raznovrstna in zagnana kulturna in politična dejav-
nost mariborskih Slovencev v obdobju do prve svetovne vojne.
21 Georg Pomprein, lastnik, dal v zakup Antonu Ronacherju.
22 Bogo Teply, »Iz zgodovine mariborskega gostinstva«, v Gostinski šolski center Mari
bor, ur. Danica Ževart (Maribor: s. n., 1968), 18.
23 Anon., »Dopisi. Iz Maribora«, Slovenski gospodar 12, št. 26 (27. junij 1878): 212,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8IAH6PL.
24 »Zapisnik odborove seje, 16. maja 1899«, Zapisniki odborovih sej SČ 1899 do 1908,
Pokrajinski arhiv Maribor (PAM).
25 Anon., »Marburg. (Die Eröffnungsfeier im 'Narodni dom'.)«, Sudsterische Post 19, št.
96 (2. december 1899): 3.
294
