Page 331 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 331
glasbena matica maribor (1919–1948)
sničena s Koncertnim birojem. Leta 1927 je GM dobila koncesijsko listino,
s katero je imela edina pravico prirejati koncerte v Mariboru. Zaradi od-
sotnosti arhivskega gradiva in pomanjkanja podatkov o dodatnih dejav-
nostih, predvsem organizaciji koncertov, le-teh tako ni mogoče podrobne-
je predstaviti. Če strnemo delovanje treh dodatnih dejavnosti GM Maribor,
moremo zaključiti, da je slednja poskušala razširiti svoje delovanje na pod-
ročja, ki jih je vzdrževala starejša vzornica – GM Ljubljana. Založniško in
organizacijsko delovanje GM velja v prvi vrsti razumeti kot stremljenje k
zaokroženemu in smiselnemu glasbenemu poslanstvu GM. Poleg izobra-
ževalne in koncertne dejavnosti je tako polno zaživela le še organizacij-
ska dejavnost v okviru Koncertnega biroja, katere bogato dediščino je po
drugi svetovni vojni nadaljevala še danes delujoča mariborska Koncertna
poslovalnica.
Sklep
Sinteza treh členov mariborske GM, njene glasbene šole, pevskega zbora in
orkestra, je tako počasi in vztrajno širila področje poustvarjalnega delova-
nja in ga postopoma dvignila na visoko raven, s čimer je bistveno obogati-
la glasbeno poustvarjanje v mestu in narekovala okus in glasbeno-kulturno
raven tega dela Slovenije. Kot edina tovrstna ustanova v mestu je sistema-
tično skrbela za razvoj vokalnega in inštrumentalnega poustvarjalnega
dela in postopoma prevzemala vodilno funkcijo v razvoju glasbenega živ-
ljenja v regiji. Njeno koncertno delovanje je predstavljalo pomemben de-
lež v kulturni podobi Maribora. Posebej z organizacijo simfoničnih in vo-
kalno-inštrumentalnih koncertov so glasbeniki GM občinstvu predstavili
skoraj edine in tako najpomembnejše tovrstne reprodukcije v mestu. Tega
niso prekinile številne krize, ki so pretresale predvsem zbor in orkester,
največkrat pa so bile povezane s pomanjkanjem glasbenikov, pa tudi vodij.
GM je tako iz lokalnega društva z moškim zborom prerasla v najpomemb-
nejšo glasbeno ustanovo med obema vojnama v Mariboru in SV Sloveniji. Z
vztrajnim in neprekinjenim delovanjem je iz začetne ljubiteljske ravni sko-
rajda dosegla poklicno. Nastopi zbora in orkestra GM so v vseh letih njene-
ga delovanja vzbujali veliko zanimanje javnosti. Posebej vokalna in vokal-
no-inštrumentalna reprodukcija GM je v koncertnem življenju Maribora
zasedala pomembno mesto. Razlog je bila obsežna in tehtna vloga, ki sta jo
v koncertnih prizadevanjih imela pevski zbor in orkester GM. Zavzeto delo
je postopoma utrjevalo sloves zbora in položaj GM kot vodilne glasbene or-
ganizacije na severovzhodnem delu Slovenije, ki je kot agitator in pospeše-
329
sničena s Koncertnim birojem. Leta 1927 je GM dobila koncesijsko listino,
s katero je imela edina pravico prirejati koncerte v Mariboru. Zaradi od-
sotnosti arhivskega gradiva in pomanjkanja podatkov o dodatnih dejav-
nostih, predvsem organizaciji koncertov, le-teh tako ni mogoče podrobne-
je predstaviti. Če strnemo delovanje treh dodatnih dejavnosti GM Maribor,
moremo zaključiti, da je slednja poskušala razširiti svoje delovanje na pod-
ročja, ki jih je vzdrževala starejša vzornica – GM Ljubljana. Založniško in
organizacijsko delovanje GM velja v prvi vrsti razumeti kot stremljenje k
zaokroženemu in smiselnemu glasbenemu poslanstvu GM. Poleg izobra-
ževalne in koncertne dejavnosti je tako polno zaživela le še organizacij-
ska dejavnost v okviru Koncertnega biroja, katere bogato dediščino je po
drugi svetovni vojni nadaljevala še danes delujoča mariborska Koncertna
poslovalnica.
Sklep
Sinteza treh členov mariborske GM, njene glasbene šole, pevskega zbora in
orkestra, je tako počasi in vztrajno širila področje poustvarjalnega delova-
nja in ga postopoma dvignila na visoko raven, s čimer je bistveno obogati-
la glasbeno poustvarjanje v mestu in narekovala okus in glasbeno-kulturno
raven tega dela Slovenije. Kot edina tovrstna ustanova v mestu je sistema-
tično skrbela za razvoj vokalnega in inštrumentalnega poustvarjalnega
dela in postopoma prevzemala vodilno funkcijo v razvoju glasbenega živ-
ljenja v regiji. Njeno koncertno delovanje je predstavljalo pomemben de-
lež v kulturni podobi Maribora. Posebej z organizacijo simfoničnih in vo-
kalno-inštrumentalnih koncertov so glasbeniki GM občinstvu predstavili
skoraj edine in tako najpomembnejše tovrstne reprodukcije v mestu. Tega
niso prekinile številne krize, ki so pretresale predvsem zbor in orkester,
največkrat pa so bile povezane s pomanjkanjem glasbenikov, pa tudi vodij.
GM je tako iz lokalnega društva z moškim zborom prerasla v najpomemb-
nejšo glasbeno ustanovo med obema vojnama v Mariboru in SV Sloveniji. Z
vztrajnim in neprekinjenim delovanjem je iz začetne ljubiteljske ravni sko-
rajda dosegla poklicno. Nastopi zbora in orkestra GM so v vseh letih njene-
ga delovanja vzbujali veliko zanimanje javnosti. Posebej vokalna in vokal-
no-inštrumentalna reprodukcija GM je v koncertnem življenju Maribora
zasedala pomembno mesto. Razlog je bila obsežna in tehtna vloga, ki sta jo
v koncertnih prizadevanjih imela pevski zbor in orkester GM. Zavzeto delo
je postopoma utrjevalo sloves zbora in položaj GM kot vodilne glasbene or-
ganizacije na severovzhodnem delu Slovenije, ki je kot agitator in pospeše-
329
