Page 330 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 330
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Maja leta 1939 je orkester stopil na oder še enkrat, to pot s Dvořáko-
vimi Slovanskimi plesi in pod vodstvom dirigenta Josipa Jiraneka.70 Časni-
ki so večkrat objavili podatek, da so plese v celotnem obsegu izvedli prvič
tako v Mariboru kot v celotni Jugoslaviji, ter dogodek opisovali kot mejnik
glasbene zgodovine Maribora. Pahor je v Jutrovi rubriki Kulturni pregled
ocenil, da orkestra GM že dolgo ni bilo moč slišati v tako »uigrani obliki«,
Jiraneka pa je opisal kot dobrega interpreta in odličnega dirigenta. Iz Pa-
horjevega članka, kjer v sklepu izrazi željo po pritegnitvi Jiraneka za v pri-
hodnje, tudi izvemo, da kadrovsko vprašanje v času koncerta še ni bilo pov-
sem rešeno. Odlične ocene prireditve so tako najverjetneje vplivale tudi na
odločitev društvenega odbora o imenovanju Josipa Jiraneka za dirigenta or-
kestra GM Maribor.71
GM je v sezoni 1938/39 prvič zaživela pod tremi vodji, kar lahko ozna-
čimo za četrto in zadnjo stopnjo razvoja GM Maribor. Šolski vodja je postal
bivši učenec Oton Bajde, zborovodja Milan Pertot, dirigent orkestra pa Jo
sip Jiranek. Končno in najbolj smiselno vodstveno politiko GM, ki je naglo
požela uspehe predvsem na reproduktivnem področju, je žal prekinila dru-
ga svetovna vojna. Koncertna dejavnost pevskega zbora in orkestra GM po
vojni ni doživela ponovnega rojstva.
Poleg izobraževalne in koncertne dejavnosti je GM poskušala delova-
ti tudi v raznih drugih smereh. Ena teh je bila založba Struna, katere na-
men je bil »zalagati skladbe jugoslovanskih in sploh slovenskih skladateljev
za salonske orkestre«. Izdaje v prvem letu delovanja založbe (1921/22) so bile
edine številčnejše v več kot dve desetletji trajajočem delovanju mariborske
GM. O razmahu založniške dejavnosti znotraj okvirjev GM Maribor tako
ni mogoče govoriti. Napredna stremljenja GM so bila tudi vodilo za usta-
novitev Dramatične šole (1925/26), v kateri je poučeval dramatik Valo Bra-
tina, ravnatelj drame narodnega gledališča. Poziv na vpis je sicer naletel na
številen odziv, vendar velikemu začetnemu zanimanju navkljub dramatič-
na šola ni zaživela. Najtrajnejša dodatna dejavnost GM Maribor je bila ure-
70 Prim.: Aleksander Koprivc, »Die Jubelfeier der 'Glasbena Matica'«, Marburger Zei
tung 79, št. 114 (20. maj 1939): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
-NJGZ8DD7.
71 Dr. Rudolf Ravnik, »Bogata jubilejna bilanca Glasbene Matice«, Mariborski večer
nik Jutra 13, št. 121 (30. maj 1939): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DO-
C-CLR5A9OV; Anon., »Der Dirigent und sein Werk«, Marburger Zeitung 79, št. 110
(14. maj 1939): 5, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1J2IBENP; Koprivc,
»Die Jubelfeier der 'Glasbena Matica'«, 4; Prof. K. Pahor, »II. mariborsko glasbeno
pismo«, Jutro 20, št. 146 (27. junij 1939): 9, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:-
DOC-QQQ1L567.
328
Maja leta 1939 je orkester stopil na oder še enkrat, to pot s Dvořáko-
vimi Slovanskimi plesi in pod vodstvom dirigenta Josipa Jiraneka.70 Časni-
ki so večkrat objavili podatek, da so plese v celotnem obsegu izvedli prvič
tako v Mariboru kot v celotni Jugoslaviji, ter dogodek opisovali kot mejnik
glasbene zgodovine Maribora. Pahor je v Jutrovi rubriki Kulturni pregled
ocenil, da orkestra GM že dolgo ni bilo moč slišati v tako »uigrani obliki«,
Jiraneka pa je opisal kot dobrega interpreta in odličnega dirigenta. Iz Pa-
horjevega članka, kjer v sklepu izrazi željo po pritegnitvi Jiraneka za v pri-
hodnje, tudi izvemo, da kadrovsko vprašanje v času koncerta še ni bilo pov-
sem rešeno. Odlične ocene prireditve so tako najverjetneje vplivale tudi na
odločitev društvenega odbora o imenovanju Josipa Jiraneka za dirigenta or-
kestra GM Maribor.71
GM je v sezoni 1938/39 prvič zaživela pod tremi vodji, kar lahko ozna-
čimo za četrto in zadnjo stopnjo razvoja GM Maribor. Šolski vodja je postal
bivši učenec Oton Bajde, zborovodja Milan Pertot, dirigent orkestra pa Jo
sip Jiranek. Končno in najbolj smiselno vodstveno politiko GM, ki je naglo
požela uspehe predvsem na reproduktivnem področju, je žal prekinila dru-
ga svetovna vojna. Koncertna dejavnost pevskega zbora in orkestra GM po
vojni ni doživela ponovnega rojstva.
Poleg izobraževalne in koncertne dejavnosti je GM poskušala delova-
ti tudi v raznih drugih smereh. Ena teh je bila založba Struna, katere na-
men je bil »zalagati skladbe jugoslovanskih in sploh slovenskih skladateljev
za salonske orkestre«. Izdaje v prvem letu delovanja založbe (1921/22) so bile
edine številčnejše v več kot dve desetletji trajajočem delovanju mariborske
GM. O razmahu založniške dejavnosti znotraj okvirjev GM Maribor tako
ni mogoče govoriti. Napredna stremljenja GM so bila tudi vodilo za usta-
novitev Dramatične šole (1925/26), v kateri je poučeval dramatik Valo Bra-
tina, ravnatelj drame narodnega gledališča. Poziv na vpis je sicer naletel na
številen odziv, vendar velikemu začetnemu zanimanju navkljub dramatič-
na šola ni zaživela. Najtrajnejša dodatna dejavnost GM Maribor je bila ure-
70 Prim.: Aleksander Koprivc, »Die Jubelfeier der 'Glasbena Matica'«, Marburger Zei
tung 79, št. 114 (20. maj 1939): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
-NJGZ8DD7.
71 Dr. Rudolf Ravnik, »Bogata jubilejna bilanca Glasbene Matice«, Mariborski večer
nik Jutra 13, št. 121 (30. maj 1939): 4, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DO-
C-CLR5A9OV; Anon., »Der Dirigent und sein Werk«, Marburger Zeitung 79, št. 110
(14. maj 1939): 5, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1J2IBENP; Koprivc,
»Die Jubelfeier der 'Glasbena Matica'«, 4; Prof. K. Pahor, »II. mariborsko glasbeno
pismo«, Jutro 20, št. 146 (27. junij 1939): 9, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:-
DOC-QQQ1L567.
328
