Page 326 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 326
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
koncertne dejavnosti mariborske GM občinstvu predstavil 120 glasbenih
del, kar pomenil 24 skladb v sezoni.
Kot skladatelju se je Mirku najbrž zdelo povsem naravno na koncer-
tne sporede vključevati takrat sodobne slovenske skladatelje in na ta način
vzpodbujati domačo glasbeno ustvarjalnost. Te je bilo na voljo čedalje več,
saj je objave notnega gradiva za pevske zbore vključevalo kar nekaj izhaja-
jočih glasbenih revij. Tako moremo ugotoviti, da je med letoma 1929 in 1933
marsikatero izvedeno delo Mirk naštudiral kmalu potem, ko je bilo obja-
vljeno v Pevcu ali Zborih. Slednje potrjuje Mirkovo stremljenje k aktuali-
zaciji koncertnih sporedov. Med izvedbami tujih skladateljev velja omeni-
ti skladbe jugoslovanskih skladateljev in predvsem Gračaninovo cerkveno
skladbo na staroslovansko besedilo Liturgia Domestica. Poleg vokalne re-
produkcije se je Mirk lotil tudi vokalno-inštrumentalne. Da je tovrstne li-
terature mariborsko občinstvo pogrešalo, je razbrati iz pisanja skladatelja
Karola Pahorja, ki je v eni izmed ocen izrazil željo, da bi »inteligenten di
rigent s svojim krasnim zborom« v prihodnje pripravil še kakšno večje mo-
derno delo z orkestrom. Precej sodobno naravnanemu izboru zborovskih
skladb je Mirk sicer dodal nekaj vokalno-inštrumentalnih del, vendar o so-
dobnejših skladbah ne moremo govoriti.61 Kljub temu pa je govora o de-
lih, ki za neprofesionalne pevce predstavljajo precejšen tehnični in inter-
pretacijski zalogaj, po katerem velja presojati dobro kondicijo zbora. Poleg
omenjenih je na koncertih Mirk nemalokrat v sporede vključil še dela za
solistični inštrument, največkrat violino (Bach, Corelli, Mendelssohn,
Schubert in Tartini).
Štiriletno Mirkovo vodenje pevskega zbora bi naposled lahko označili
kot nadaljevanje poti vokalnega poustvarjanja, ki jo je začrtal ustanovitelj
mariborske GM Oskar Dev. Po desetih letih od ustanovitve je zbor ponov-
no prevzel vodilno vlogo v koncertnem delovanju mariborske GM.
Slovenska vokalna, zlasti zborovska reprodukcija, ki je po koncu prve
svetovne vojne doživela silovit polet, je polagoma pričela izgubljati primat
na koncertnih odrih. Predvsem v mestnih središčih, in kjer so razmere to
dopuščale, se je postopno uveljavljala simfonična umetnost. Tovrstno pre-
lomno obdobje v GM Maribor beležimo s prihodom Marjana Kozine, ki je
s porastom orkestrske reprodukcije oblikoval tretjo razvojno stopnjo v de-
lovanju GM Maribor. Z veliko zagnanostjo se je leta 1934 lotil oživljanja
61 Na oder je postavil Beethovnovo Fantazijo op. 80 za zbor, klavir in orkester, v kon-
certni obliki izvedel opero Musorgskega Boris Godunov in naštudiral odo Lira in
harfa Saint Saënsa.
324
koncertne dejavnosti mariborske GM občinstvu predstavil 120 glasbenih
del, kar pomenil 24 skladb v sezoni.
Kot skladatelju se je Mirku najbrž zdelo povsem naravno na koncer-
tne sporede vključevati takrat sodobne slovenske skladatelje in na ta način
vzpodbujati domačo glasbeno ustvarjalnost. Te je bilo na voljo čedalje več,
saj je objave notnega gradiva za pevske zbore vključevalo kar nekaj izhaja-
jočih glasbenih revij. Tako moremo ugotoviti, da je med letoma 1929 in 1933
marsikatero izvedeno delo Mirk naštudiral kmalu potem, ko je bilo obja-
vljeno v Pevcu ali Zborih. Slednje potrjuje Mirkovo stremljenje k aktuali-
zaciji koncertnih sporedov. Med izvedbami tujih skladateljev velja omeni-
ti skladbe jugoslovanskih skladateljev in predvsem Gračaninovo cerkveno
skladbo na staroslovansko besedilo Liturgia Domestica. Poleg vokalne re-
produkcije se je Mirk lotil tudi vokalno-inštrumentalne. Da je tovrstne li-
terature mariborsko občinstvo pogrešalo, je razbrati iz pisanja skladatelja
Karola Pahorja, ki je v eni izmed ocen izrazil željo, da bi »inteligenten di
rigent s svojim krasnim zborom« v prihodnje pripravil še kakšno večje mo-
derno delo z orkestrom. Precej sodobno naravnanemu izboru zborovskih
skladb je Mirk sicer dodal nekaj vokalno-inštrumentalnih del, vendar o so-
dobnejših skladbah ne moremo govoriti.61 Kljub temu pa je govora o de-
lih, ki za neprofesionalne pevce predstavljajo precejšen tehnični in inter-
pretacijski zalogaj, po katerem velja presojati dobro kondicijo zbora. Poleg
omenjenih je na koncertih Mirk nemalokrat v sporede vključil še dela za
solistični inštrument, največkrat violino (Bach, Corelli, Mendelssohn,
Schubert in Tartini).
Štiriletno Mirkovo vodenje pevskega zbora bi naposled lahko označili
kot nadaljevanje poti vokalnega poustvarjanja, ki jo je začrtal ustanovitelj
mariborske GM Oskar Dev. Po desetih letih od ustanovitve je zbor ponov-
no prevzel vodilno vlogo v koncertnem delovanju mariborske GM.
Slovenska vokalna, zlasti zborovska reprodukcija, ki je po koncu prve
svetovne vojne doživela silovit polet, je polagoma pričela izgubljati primat
na koncertnih odrih. Predvsem v mestnih središčih, in kjer so razmere to
dopuščale, se je postopno uveljavljala simfonična umetnost. Tovrstno pre-
lomno obdobje v GM Maribor beležimo s prihodom Marjana Kozine, ki je
s porastom orkestrske reprodukcije oblikoval tretjo razvojno stopnjo v de-
lovanju GM Maribor. Z veliko zagnanostjo se je leta 1934 lotil oživljanja
61 Na oder je postavil Beethovnovo Fantazijo op. 80 za zbor, klavir in orkester, v kon-
certni obliki izvedel opero Musorgskega Boris Godunov in naštudiral odo Lira in
harfa Saint Saënsa.
324
