Page 328 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 328
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
Če je Mirk na koncertni oder od 120 skladb postavil kar 81 % zbo-
rovskih, 4 % vokalno-inštrumentalnih izvedb, preostalo pa skladbe za vo-
kal in inštrumente, je Kozinov odstotek orkestralnih skladb (53 %) in vokal-
no-inštrumentalnih (7 %) ter zborovskih (40 %) predstavljal povsem nove
smernice oblikovanja koncertnih sporedov GM Maribor. Ti so bili s priho-
dom Kozine v Maribor skoraj povsem orkestralno obarvani. Največ skladb,
izvedenih pod Kozino, je podpisalo tuje ustvarjalno ime (60 %), sledili so
slovenski skladatelji (30 %) in jugoslovanski (10 %). Večino skladb predsta-
vljajo orkestralna dela mojstrov klasicizma in romanticizma, edini odmik k
sodobnemu ustvarjanju pa je bila izvedba Honeggerjeve simfonične pesni-
tve Poletni pastorale. Z izvedbami vokalno-inštrumentalnih64 in simfonič-
nih del65 je poživil mariborsko koncertno življenje in znatno dvignil izva-
jalsko raven orkestra in zbora. Veliko težo imajo tako izvedbe simfoničnih
del, ki po vokalno naravnanem Mirku predstavljajo programski preobrat
GM. Vokalna literatura, po kateri je v samih začetkih pod Devom in dese-
tletje kasneje pod Mirkom posegal pevski zbor, je skoraj povsem izginila iz
koncertnih sporedov. Slednje moremo označiti za nazadovanje koncertne
dejavnosti mariborske GM, kljub dejstvu, da se je zborovska glasba v šir-
šem prostoru počasi umikala simfonični ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Kozinovo programsko stremljenje je vključevalo tudi premalo simfoničnih
izvedb domačih ustvarjalcev, katerih pomembno in nujno prisotnost na
koncertnem odru so poudarjali številni opazovalci mariborskega in slo-
venskega glasbenega življenja. V štirih letih je občinstvu namreč predstavil
le Adamičevo Tatarsko suito, Foersterjevo balado Turki na Slevici in Brav-
ničarjevo simfonično sliko za klavir in godala Divertissement.
Odmevi na koncertno delovanje GM v času Kozine so bili pozitivni.
Odobravanje je požel predvsem Marjan Kozina, kateremu so kritiki name-
nili tudi največ pohvalnih besed. Soglašali so, da je s svojo »velikopotezo
iniciativnostjo« poskrbel, da je Maribor mogel slišati koncerte, ki bi »zado
voljevali tudi velemestne glasbene okuse in želje«.66
64 Foersterjeva balada Turki na Slevici in Verdijev Requiem.
65 Beethoven, L. van.: Eroica – 3. simfonija v Es-duru, Uvertura Egmont; Brahms, J.:
Simfonija v D-duru; Bruch, M.: Violinski koncert; Čajkovski, P. I.: 5. simfonija v e-mo
lu, op. 64, Capriccio italien op. 45; Dvořák, A.: IV. simfonija v G-duru – London
ska, Koncert v g-molu op. 43; Honegger, A.: Simfonična pesnitev Poletni pastorale;
Lizst, F.: Klavirski koncert v Es-duru; Mozart, W. A.: Violinski koncert v A-duru;
Wagner, R.: Predigra k komični operi Mojstri pevci; Weber, C. M.: Uvertura k operi
Euryanthe.
66 –c, »Mariborsko pismo«, 7.
326
Če je Mirk na koncertni oder od 120 skladb postavil kar 81 % zbo-
rovskih, 4 % vokalno-inštrumentalnih izvedb, preostalo pa skladbe za vo-
kal in inštrumente, je Kozinov odstotek orkestralnih skladb (53 %) in vokal-
no-inštrumentalnih (7 %) ter zborovskih (40 %) predstavljal povsem nove
smernice oblikovanja koncertnih sporedov GM Maribor. Ti so bili s priho-
dom Kozine v Maribor skoraj povsem orkestralno obarvani. Največ skladb,
izvedenih pod Kozino, je podpisalo tuje ustvarjalno ime (60 %), sledili so
slovenski skladatelji (30 %) in jugoslovanski (10 %). Večino skladb predsta-
vljajo orkestralna dela mojstrov klasicizma in romanticizma, edini odmik k
sodobnemu ustvarjanju pa je bila izvedba Honeggerjeve simfonične pesni-
tve Poletni pastorale. Z izvedbami vokalno-inštrumentalnih64 in simfonič-
nih del65 je poživil mariborsko koncertno življenje in znatno dvignil izva-
jalsko raven orkestra in zbora. Veliko težo imajo tako izvedbe simfoničnih
del, ki po vokalno naravnanem Mirku predstavljajo programski preobrat
GM. Vokalna literatura, po kateri je v samih začetkih pod Devom in dese-
tletje kasneje pod Mirkom posegal pevski zbor, je skoraj povsem izginila iz
koncertnih sporedov. Slednje moremo označiti za nazadovanje koncertne
dejavnosti mariborske GM, kljub dejstvu, da se je zborovska glasba v šir-
šem prostoru počasi umikala simfonični ustvarjalnosti in poustvarjalnosti.
Kozinovo programsko stremljenje je vključevalo tudi premalo simfoničnih
izvedb domačih ustvarjalcev, katerih pomembno in nujno prisotnost na
koncertnem odru so poudarjali številni opazovalci mariborskega in slo-
venskega glasbenega življenja. V štirih letih je občinstvu namreč predstavil
le Adamičevo Tatarsko suito, Foersterjevo balado Turki na Slevici in Brav-
ničarjevo simfonično sliko za klavir in godala Divertissement.
Odmevi na koncertno delovanje GM v času Kozine so bili pozitivni.
Odobravanje je požel predvsem Marjan Kozina, kateremu so kritiki name-
nili tudi največ pohvalnih besed. Soglašali so, da je s svojo »velikopotezo
iniciativnostjo« poskrbel, da je Maribor mogel slišati koncerte, ki bi »zado
voljevali tudi velemestne glasbene okuse in želje«.66
64 Foersterjeva balada Turki na Slevici in Verdijev Requiem.
65 Beethoven, L. van.: Eroica – 3. simfonija v Es-duru, Uvertura Egmont; Brahms, J.:
Simfonija v D-duru; Bruch, M.: Violinski koncert; Čajkovski, P. I.: 5. simfonija v e-mo
lu, op. 64, Capriccio italien op. 45; Dvořák, A.: IV. simfonija v G-duru – London
ska, Koncert v g-molu op. 43; Honegger, A.: Simfonična pesnitev Poletni pastorale;
Lizst, F.: Klavirski koncert v Es-duru; Mozart, W. A.: Violinski koncert v A-duru;
Wagner, R.: Predigra k komični operi Mojstri pevci; Weber, C. M.: Uvertura k operi
Euryanthe.
66 –c, »Mariborsko pismo«, 7.
326
