Page 327 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 327
glasbena matica maribor (1919–1948)
skoraj povsem mirujoče dejavnosti društvenega orkestra. Njegov prihod je
pomenil začetek »orkestralne« dobe mariborske GM, zaznamovane s šte-
vilnimi uspešnimi koncerti. S premišljenim delom je v kratkih štirih letih
močno povečal ugled tega mariborskega glasbenega društva.
Ob prihodu v Maribor se je Kozina moral soočiti z nezavidljivim sta-
njem obeh reproduktivnih ansamblov GM. Posebej pereče je bilo vprašanje
orkestra, ki je z Mirkom le tu in tam, s priložnostno zbranimi glasbeniki,
nastopil na društvenem koncertu. Takoj po nastopu službovanja je Kozina
pričel zbirati nove člane orkestra. O težavah s pridobivanjem članstva zbora
in orkestra beremo tudi v pismih, ki jih je takrat v Mariboru živeči in delu-
joči Karol Pahor pošiljal svojemu učitelju Slavku Ostercu. O situaciji v GM
Maribor je pisal, da je poleg težav z oblikovanjem orkestra tudi pevskemu
zboru po odhodu Mirka grozil razpad. Ostercu je nadalje poročal o svo-
ji pomoči Kozini in velikih uspehih pri zavzetem iskanju glasbenikov ter o
velikih načrtih z GM.62 Potrditev Kozinovega neumornega dela se je poka-
zala že v naslednji sezoni (1935/36), ko mu je uspelo zbrati dvesto glasbeni-
kov, ki so sodelovali pri izvedbi Verdijevega Requiema.63 V vsej preteklosti
mariborske GM orkestra ni bilo mogoče sestaviti trdnejše in trajnejše kot
se je to zgodilo pod vodstvom Kozine. Posebej naklonjeno mu je bilo vedno
večje število učencev iz glasbene šole GM. Bistvenega pomena za rast sim-
fonične glasbe pa je bilo dirigentovo temeljito in osredotočeno delo z orke-
strom. Tradicija pevskega zbora, do takrat glavnega reproduktivnega telesa
GM Maribor, je bila v obdobju Kozine prekinjena. Že v prvem letu je odpa-
del predvideni zborovski koncert, ker so se člani zbora z dvema koncerto-
ma preutrudili in zahtevali lažji program. Kozinova stremljenja k višjim ci-
ljem in nezadovoljstvo s stanjem v zboru nam razkriva pismo domačim, v
katerem je razmišljal o izključitvi nekaterih pevcev in tožil, kako je pet ve-
černih vaj na teden preveč, da bi se ukvarjal z »oštarijskim programom«. Kot
že tolikokrat poprej, se je zdaj ponovno jasno kazala potreba po ločenem
vodstvu pevskega zbora in orkestra. S tako ureditvijo dela bi zagotovo oba
ansambla delovala brez prekinitev.
62 Ciril Cvetko, Marjan Kozina (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983), 63–70; Dragotin
Cvetko, Fragment glasbene moderne: iz pisem Slavku Ostercu (Ljubljana: Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, 1988), 257.
63 Aleksander Koprivc, »Das Requiem von G. Verdi«, Marburger Zeitung 76, št. 85 (12.
april 1936): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZAHAJQV; –c, »Ma-
riborsko pismo«, Jutro 17, št. 93 (22. april 1936): 7, http://www.dlib.si/?URN=UR-
N:NBN:SI:DOC-AKS9WD97; n. v., »Verdijev Requiem«, Mariborski večernik Jutra
10, št. 82 (9. april 1936): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVC-
DEZYB.
325
skoraj povsem mirujoče dejavnosti društvenega orkestra. Njegov prihod je
pomenil začetek »orkestralne« dobe mariborske GM, zaznamovane s šte-
vilnimi uspešnimi koncerti. S premišljenim delom je v kratkih štirih letih
močno povečal ugled tega mariborskega glasbenega društva.
Ob prihodu v Maribor se je Kozina moral soočiti z nezavidljivim sta-
njem obeh reproduktivnih ansamblov GM. Posebej pereče je bilo vprašanje
orkestra, ki je z Mirkom le tu in tam, s priložnostno zbranimi glasbeniki,
nastopil na društvenem koncertu. Takoj po nastopu službovanja je Kozina
pričel zbirati nove člane orkestra. O težavah s pridobivanjem članstva zbora
in orkestra beremo tudi v pismih, ki jih je takrat v Mariboru živeči in delu-
joči Karol Pahor pošiljal svojemu učitelju Slavku Ostercu. O situaciji v GM
Maribor je pisal, da je poleg težav z oblikovanjem orkestra tudi pevskemu
zboru po odhodu Mirka grozil razpad. Ostercu je nadalje poročal o svo-
ji pomoči Kozini in velikih uspehih pri zavzetem iskanju glasbenikov ter o
velikih načrtih z GM.62 Potrditev Kozinovega neumornega dela se je poka-
zala že v naslednji sezoni (1935/36), ko mu je uspelo zbrati dvesto glasbeni-
kov, ki so sodelovali pri izvedbi Verdijevega Requiema.63 V vsej preteklosti
mariborske GM orkestra ni bilo mogoče sestaviti trdnejše in trajnejše kot
se je to zgodilo pod vodstvom Kozine. Posebej naklonjeno mu je bilo vedno
večje število učencev iz glasbene šole GM. Bistvenega pomena za rast sim-
fonične glasbe pa je bilo dirigentovo temeljito in osredotočeno delo z orke-
strom. Tradicija pevskega zbora, do takrat glavnega reproduktivnega telesa
GM Maribor, je bila v obdobju Kozine prekinjena. Že v prvem letu je odpa-
del predvideni zborovski koncert, ker so se člani zbora z dvema koncerto-
ma preutrudili in zahtevali lažji program. Kozinova stremljenja k višjim ci-
ljem in nezadovoljstvo s stanjem v zboru nam razkriva pismo domačim, v
katerem je razmišljal o izključitvi nekaterih pevcev in tožil, kako je pet ve-
černih vaj na teden preveč, da bi se ukvarjal z »oštarijskim programom«. Kot
že tolikokrat poprej, se je zdaj ponovno jasno kazala potreba po ločenem
vodstvu pevskega zbora in orkestra. S tako ureditvijo dela bi zagotovo oba
ansambla delovala brez prekinitev.
62 Ciril Cvetko, Marjan Kozina (Ljubljana: Partizanska knjiga, 1983), 63–70; Dragotin
Cvetko, Fragment glasbene moderne: iz pisem Slavku Ostercu (Ljubljana: Slovenska
akademija znanosti in umetnosti, 1988), 257.
63 Aleksander Koprivc, »Das Requiem von G. Verdi«, Marburger Zeitung 76, št. 85 (12.
april 1936): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZAHAJQV; –c, »Ma-
riborsko pismo«, Jutro 17, št. 93 (22. april 1936): 7, http://www.dlib.si/?URN=UR-
N:NBN:SI:DOC-AKS9WD97; n. v., »Verdijev Requiem«, Mariborski večernik Jutra
10, št. 82 (9. april 1936): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LVC-
DEZYB.
325
