Page 433 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 433
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-217-6.431-456
Harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje
od ustanovitve Glasbene matice
do Akademije za glasbo
Katarina Zadnik
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Uvod
Glasbenoteoretični predmeti, ki so bili sestavni del predmetnikov glasbe-
nih šol v 19. stoletju, so imeli vselej pomembno funkcijo v celostnem glas-
benem razvoju slehernega glasbenika. Potrebe po celovitem izobraženem
glasbeniku glede na različne glasbene profile so se porajale že pred ustano-
vitvijo glasbene šole pri Glasbeni matici v Ljubljani, ki predstavlja ključno
ustanovo v razvoju glasbenega izobraževanja na Slovenskem. Čeprav pred-
metnik prvo ustanovljene Javne glasbene šole pri ljubljanski normalki (1816)
ni umeščal samostojnega predmeta glasbene teorije v predmetniku šole, so
bile vsebine tega predmeta vključene v pevski in inštrumentalni pouk. Na
slednje je opozarjal Gašper Mašek (1794–1873), ki je kot edini polivalentni
učitelj poučeval vse učne predmete na šoli, in tako pozival k ločenemu po-
učevanju glasbenoteoretičnih elementov od pevskega in inštrumentalne-
ga pouka.1 Tudi v glasbeni šoli pri Filharmonični družbi v Ljubljani – leta
1821 sta bili ustanovljeni pevska in violinska šola (ta naj bi delovala že prej)
– predmet glasbena teorija ni bil del rednega predmetnika. Predvideva-
mo, da so se sestavine glasbene teorije izvajale zasebno, kar je bila običaj-
na praksa v tedanjem obdobju,2 vse dokler se ni pričel izvajati tečaj glasbe-
1 Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Od začetka 19. sto
letja do nastanka konservatorija (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete,
1992), 32.
2 Maruša Zupančič, Razvoj violinske pedagogike in šolstva na Slovenskem od začetka
19. stoletja do začetka druge svetovne vojne (Ljubljana: Znanstvena založba Filozof-
431
Harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje
od ustanovitve Glasbene matice
do Akademije za glasbo
Katarina Zadnik
Univerza v Ljubljani
University of Ljubljana
Uvod
Glasbenoteoretični predmeti, ki so bili sestavni del predmetnikov glasbe-
nih šol v 19. stoletju, so imeli vselej pomembno funkcijo v celostnem glas-
benem razvoju slehernega glasbenika. Potrebe po celovitem izobraženem
glasbeniku glede na različne glasbene profile so se porajale že pred ustano-
vitvijo glasbene šole pri Glasbeni matici v Ljubljani, ki predstavlja ključno
ustanovo v razvoju glasbenega izobraževanja na Slovenskem. Čeprav pred-
metnik prvo ustanovljene Javne glasbene šole pri ljubljanski normalki (1816)
ni umeščal samostojnega predmeta glasbene teorije v predmetniku šole, so
bile vsebine tega predmeta vključene v pevski in inštrumentalni pouk. Na
slednje je opozarjal Gašper Mašek (1794–1873), ki je kot edini polivalentni
učitelj poučeval vse učne predmete na šoli, in tako pozival k ločenemu po-
učevanju glasbenoteoretičnih elementov od pevskega in inštrumentalne-
ga pouka.1 Tudi v glasbeni šoli pri Filharmonični družbi v Ljubljani – leta
1821 sta bili ustanovljeni pevska in violinska šola (ta naj bi delovala že prej)
– predmet glasbena teorija ni bil del rednega predmetnika. Predvideva-
mo, da so se sestavine glasbene teorije izvajale zasebno, kar je bila običaj-
na praksa v tedanjem obdobju,2 vse dokler se ni pričel izvajati tečaj glasbe-
1 Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I. Od začetka 19. sto
letja do nastanka konservatorija (Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete,
1992), 32.
2 Maruša Zupančič, Razvoj violinske pedagogike in šolstva na Slovenskem od začetka
19. stoletja do začetka druge svetovne vojne (Ljubljana: Znanstvena založba Filozof-
431
