Page 434 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 434
glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo
ne teorije leta 1849, ki je potekal dvakrat tedensko na domu Alfreda Khoma
(1826–1893) in je bil izbirne narave.3 Zametki tečaja so spodbudili potrebo
po samostojnem predmetu, ki je postal obvezen sestavni del predmetnika
glasbene šole pri Filharmonični družbi leta 1882, v istem letu ko je bila us-
tanovljena glasbena šola pri Glasbeni matici. Četudi je glasbena šola Filhar-
monične družbe imela daljšo tradicijo delovanja, se je večji preboj v razvoju
glasbenoteoretičnih predmetov zgodil prav v glasbeni šoli Glasbene matice.
Pod ravnateljskim vodstvom skladatelja in opernega pevca Frana Gerbiča
(1840–1917), ki je odločilno prispeval k uspešnemu razvoju šole, je glasbena
teorija postala samostojen in obvezen predmet leta 1887.4 Težnje in prizade-
vanja po ustanovitvi konservatorija, ki so se začele porajati že v letu usta-
novitve društva (1872), so spodbudile postopno širjenje predmetnika ne le
s predmeti pevskega in inštrumentalnega pouka, temveč tudi s predmeti
na področju glasbene teorije. Tako sta bila predmeta harmonija in kontra-
punkt sestavna člena predmetnika glasbene šole, za katera sta bila zasnova-
na ločena učna načrta. V Poročilu društva Glasbene matice v Ljubljani za
leto 1893/945 sta umeščena učna načrta za harmonijo in kontrapunkt, iz ka-
terih so razvidne opredeljene jasne učne vsebine za posamezni letnik izo-
braževanja. Za učenje predmeta harmonija je bil pogoj predhodno znanje
splošne glasbene teorije in znanje klavirja vsaj prvih dveh razredov. Pogoj
za učenje kontrapunkta pa je bilo predznanje harmonije. Pouk harmonije
je trajal dve leti, po dve uri na teden, pouk kontrapunkta je trajal eno leto
prav tako po dve uri na teden. Učni načrt za prvi letnik harmonije je vklju-
čeval učne vsebine: intervali z obrnitvami, konsonance in disonance, nauk
o akordih in njihovih vezavah, trozvoki, kadence, četverozvoki (septakordi
z obrnitvami), peterozvoki, vaje v generalbasu. Učni načrt za 2. letnik har-
monije, ki je bil nadgradnja usvojenim učnim vsebinam iz 1. letnika, je ob-
segal učne vsebine: pripravo in razvez akordov, akordične zveze v molu,
modulacije, kromatične prehajalne in menjalne tone, zadržke, anticipacije,
ležeči ton, orgelni ton, igranje generalnega basa prima vista, harmonizacijo
danih melodij in korala, prosto figuracijo in imitacijo. Učni načrt za kon-
trapunkt je obsegal naslednje učne vsebine: enoglasni (jednoterni) kontra-
ske fakultete Univerze v Ljubljani, 2013), 49.
3 Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I, 61.
4 Katarina Zadnik, Nauk o glasbi v slovenski glasbeni šoli – med preteklostjo, sedanjo
stjo in prihodnostjo (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani, 2019), 32, https://doi.org/10.4312/9789610601593.
5 Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani 1893/94 (Ljubljana: Glasbena matica,
1894), 15, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPZZGIOA.
432
ne teorije leta 1849, ki je potekal dvakrat tedensko na domu Alfreda Khoma
(1826–1893) in je bil izbirne narave.3 Zametki tečaja so spodbudili potrebo
po samostojnem predmetu, ki je postal obvezen sestavni del predmetnika
glasbene šole pri Filharmonični družbi leta 1882, v istem letu ko je bila us-
tanovljena glasbena šola pri Glasbeni matici. Četudi je glasbena šola Filhar-
monične družbe imela daljšo tradicijo delovanja, se je večji preboj v razvoju
glasbenoteoretičnih predmetov zgodil prav v glasbeni šoli Glasbene matice.
Pod ravnateljskim vodstvom skladatelja in opernega pevca Frana Gerbiča
(1840–1917), ki je odločilno prispeval k uspešnemu razvoju šole, je glasbena
teorija postala samostojen in obvezen predmet leta 1887.4 Težnje in prizade-
vanja po ustanovitvi konservatorija, ki so se začele porajati že v letu usta-
novitve društva (1872), so spodbudile postopno širjenje predmetnika ne le
s predmeti pevskega in inštrumentalnega pouka, temveč tudi s predmeti
na področju glasbene teorije. Tako sta bila predmeta harmonija in kontra-
punkt sestavna člena predmetnika glasbene šole, za katera sta bila zasnova-
na ločena učna načrta. V Poročilu društva Glasbene matice v Ljubljani za
leto 1893/945 sta umeščena učna načrta za harmonijo in kontrapunkt, iz ka-
terih so razvidne opredeljene jasne učne vsebine za posamezni letnik izo-
braževanja. Za učenje predmeta harmonija je bil pogoj predhodno znanje
splošne glasbene teorije in znanje klavirja vsaj prvih dveh razredov. Pogoj
za učenje kontrapunkta pa je bilo predznanje harmonije. Pouk harmonije
je trajal dve leti, po dve uri na teden, pouk kontrapunkta je trajal eno leto
prav tako po dve uri na teden. Učni načrt za prvi letnik harmonije je vklju-
čeval učne vsebine: intervali z obrnitvami, konsonance in disonance, nauk
o akordih in njihovih vezavah, trozvoki, kadence, četverozvoki (septakordi
z obrnitvami), peterozvoki, vaje v generalbasu. Učni načrt za 2. letnik har-
monije, ki je bil nadgradnja usvojenim učnim vsebinam iz 1. letnika, je ob-
segal učne vsebine: pripravo in razvez akordov, akordične zveze v molu,
modulacije, kromatične prehajalne in menjalne tone, zadržke, anticipacije,
ležeči ton, orgelni ton, igranje generalnega basa prima vista, harmonizacijo
danih melodij in korala, prosto figuracijo in imitacijo. Učni načrt za kon-
trapunkt je obsegal naslednje učne vsebine: enoglasni (jednoterni) kontra-
ske fakultete Univerze v Ljubljani, 2013), 49.
3 Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem I, 61.
4 Katarina Zadnik, Nauk o glasbi v slovenski glasbeni šoli – med preteklostjo, sedanjo
stjo in prihodnostjo (Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v
Ljubljani, 2019), 32, https://doi.org/10.4312/9789610601593.
5 Poročilo društva Glasbene matice v Ljubljani 1893/94 (Ljubljana: Glasbena matica,
1894), 15, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PPZZGIOA.
432