Page 437 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2023. Glasbena društva v dolgem 19. stoletju: med ljubiteljsko in profesionalno kulturo ▪︎ Music societies in the long 19th century: Between amateur and professional culture. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 6
P. 437
harmonija, kontrapunkt in oblikoslovje od ustanovitve glasbene matice ...
ga konservatorija Mateja Hubada (1866–1937), so se začele izvajati posodo-
bitve učnih načrtov po zgledu meril tedanjih delujočih zahodnih evropskih
konservatorijev.10 Ker poročila konservatorija po letu 1926 navajajo le ena-
ko število let izobraževanja za harmonijo (2 leti) in kontrapunkt (1 leto) kot
v preteklih letih, medtem ko učnih načrtov za oba predmeta nismo zasledi-
li, smo pregledali arhivsko zapuščino Glasbene matice in osebne mape glas-
benih pedagogov, ki so poučevali obravnavana predmeta v tedanjem ob-
dobju. Tako smo v Premrlovi zapuščini, ki jo hrani Glasbena zbirka NUK,
naleteli na učni načrt za predmet harmonija. Stanko Premrl (1880–1965),
duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog, je poučeval ob orglah in oblikos-
lovju tudi harmonijo od ustanovitve konservatorija dalje (1919), z ustanovi-
tvijo Glasbene akademije (1939) pa je bil redni profesor harmonije.11 Premrl
je imel mnogo izkušenj s poučevanjem harmonije, saj jo je tako kot orgle
in kontrapunkt poučeval od leta 1909 na Orglarski šoli v Ljubljani, ko je
prevzel ravnateljsko funkcijo omenjene šole po Antonu Foersterju,12 obe-
nem pa je tudi vodil pripravo in izdelavo podrobnih učnih načrtov za vse
predmete na omenjeni šoli leta 1925, med njimi tudi za predmeta harmoni-
ja in kontrapunkt.13 Na osnovi lastnih pedagoških izkušenj je Premrl prip-
ravil učni načrt za predmet harmonija za 1. in 2. letnik14 za državni konser-
vatorij. Učni načrt za 1. letnik je opredeljeval obravnavo terčne harmonije
s trozvoki in njihovimi obrnitvami ter četverozvoki in peterozvoki v dur-
-mol sistemu ter obravnavo gradnje trozvokov in njihovih ustreznih vezav
v strogem in prostem štiriglasnem stavku. Učni načrt za 2. letnik je opre-
deljeval obravnavo harmonskih zakonitosti z alteracijami, in sicer s preha-
jalnimi in menjalnimi kromatično spremenjenimi stopnjami (zvišana II.,
zvišana IV., znižana VI.) in modulacijami (diatonična in enharmonična).
Učna načrta sta vključevala tudi minimalne standarde znanj ob koncu šol-
skega leta z okvirnimi izpitnimi vprašanji. V Premrlovi zapuščini se je oh-
ranila tudi Skripta za harmonijo15 v rokopisu, v kateri je avtor obravnaval
temeljna pravila v slogu strogega stavka, medtem ko Premrl ni izdal druge-
10 Ana Klopčič, »Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani (1939–1945)«
(Dipl., Univerza v Ljubljani, 2010), 35.
11 Stanko Premrl, »Glasbeni spomini«, Glasbena zbirka NUK, Kronika IV, 10–1.
12 Stanko Premrl, »Življenjepisi«, Glasbena zbirka NUK, Kronika IV, 2–3.
13 Branka Rotar Pance, »Premrlova Orglarska šola«, v Premrlov zbornik, ur. Edo Škulj
(Ljubljana: Družina, 1996), 34–5.
14 Stanko Premrl, »Učni načrt za harmonijo za 1. in 2. letnik na državnem konservato-
riju v Ljubljani«, Glasbena zbirka NUK, Gradivo o šolah.
15 Stanko Premrl, »Skripta o harmoniji«, Glasbena zbirka NUK, Kronika VIII, Pouče-
vanje A.
435
ga konservatorija Mateja Hubada (1866–1937), so se začele izvajati posodo-
bitve učnih načrtov po zgledu meril tedanjih delujočih zahodnih evropskih
konservatorijev.10 Ker poročila konservatorija po letu 1926 navajajo le ena-
ko število let izobraževanja za harmonijo (2 leti) in kontrapunkt (1 leto) kot
v preteklih letih, medtem ko učnih načrtov za oba predmeta nismo zasledi-
li, smo pregledali arhivsko zapuščino Glasbene matice in osebne mape glas-
benih pedagogov, ki so poučevali obravnavana predmeta v tedanjem ob-
dobju. Tako smo v Premrlovi zapuščini, ki jo hrani Glasbena zbirka NUK,
naleteli na učni načrt za predmet harmonija. Stanko Premrl (1880–1965),
duhovnik, skladatelj in glasbeni pedagog, je poučeval ob orglah in oblikos-
lovju tudi harmonijo od ustanovitve konservatorija dalje (1919), z ustanovi-
tvijo Glasbene akademije (1939) pa je bil redni profesor harmonije.11 Premrl
je imel mnogo izkušenj s poučevanjem harmonije, saj jo je tako kot orgle
in kontrapunkt poučeval od leta 1909 na Orglarski šoli v Ljubljani, ko je
prevzel ravnateljsko funkcijo omenjene šole po Antonu Foersterju,12 obe-
nem pa je tudi vodil pripravo in izdelavo podrobnih učnih načrtov za vse
predmete na omenjeni šoli leta 1925, med njimi tudi za predmeta harmoni-
ja in kontrapunkt.13 Na osnovi lastnih pedagoških izkušenj je Premrl prip-
ravil učni načrt za predmet harmonija za 1. in 2. letnik14 za državni konser-
vatorij. Učni načrt za 1. letnik je opredeljeval obravnavo terčne harmonije
s trozvoki in njihovimi obrnitvami ter četverozvoki in peterozvoki v dur-
-mol sistemu ter obravnavo gradnje trozvokov in njihovih ustreznih vezav
v strogem in prostem štiriglasnem stavku. Učni načrt za 2. letnik je opre-
deljeval obravnavo harmonskih zakonitosti z alteracijami, in sicer s preha-
jalnimi in menjalnimi kromatično spremenjenimi stopnjami (zvišana II.,
zvišana IV., znižana VI.) in modulacijami (diatonična in enharmonična).
Učna načrta sta vključevala tudi minimalne standarde znanj ob koncu šol-
skega leta z okvirnimi izpitnimi vprašanji. V Premrlovi zapuščini se je oh-
ranila tudi Skripta za harmonijo15 v rokopisu, v kateri je avtor obravnaval
temeljna pravila v slogu strogega stavka, medtem ko Premrl ni izdal druge-
10 Ana Klopčič, »Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani (1939–1945)«
(Dipl., Univerza v Ljubljani, 2010), 35.
11 Stanko Premrl, »Glasbeni spomini«, Glasbena zbirka NUK, Kronika IV, 10–1.
12 Stanko Premrl, »Življenjepisi«, Glasbena zbirka NUK, Kronika IV, 2–3.
13 Branka Rotar Pance, »Premrlova Orglarska šola«, v Premrlov zbornik, ur. Edo Škulj
(Ljubljana: Družina, 1996), 34–5.
14 Stanko Premrl, »Učni načrt za harmonijo za 1. in 2. letnik na državnem konservato-
riju v Ljubljani«, Glasbena zbirka NUK, Gradivo o šolah.
15 Stanko Premrl, »Skripta o harmoniji«, Glasbena zbirka NUK, Kronika VIII, Pouče-
vanje A.
435
