Page 12 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 12
glasbena kritika – nekoč in danes | music criticism – yesterday and today
Ostravi, ki se je v svojem članku osredotočil na kritiško delovanje češkega
glasbenika Emila Břetislava Lvovskega. Ta je v drugi polovici 19. stoletja de-
loval v Lvovu ter nato na Dunaju, kjer je kot korespondent iz tujine svo-
je kritike pošiljal eni izmed tedaj najpomembnejših čeških glasbenih revij,
praškemu Daliborju. Tako je v svojih poročilih in kritikah pogosto obrav-
naval tudi koncertne dogodke na Dunaju delujočih slovanskih društev in
glasbenikov. Sicer pa Lvovskega poznamo tudi kot enega izmed najostrej-
ših kritikov glasbe Antonína Dvořáka. Delovanje še ene nadvse pomembne
kritiške osebnosti osvetljuje prispevek odličnega poznavalca novejše slo-
venske glasbe Nialla O‘Loughlina. Ta v svojem članku obravnava delova-
nje izjemno vplivnega angleškega glasbenega kritika Williama Glocka, ki
je bil pomemben časopisni in radijski kritik ter je med drugim kot glasbe-
ni kontrolor temeljito prenovil vsebino BBC-jevega tretjega programa in fe-
stivala Proms. Med drugim gredo Glocku zasluge, da je s svojimi glasbeni-
mi kritikami in poročili, pa tudi naročili ter izdajami njihovih skladb, iz
anonimnosti povzdignil številne na Otoku delujoče glasbenike. Med nji-
mi velja izpostaviti vsaj tri danes pomembne skladateljske osebnosti: Ro-
berta Gerharda, Elliotta Carterja in Pierra Bouleza. Glock je bil eden izmed
osrednjih kritikov vplivnega Kroga kritikov (The Critics‘ Circle), ki je v glas-
beni sekciji združeval številna najuglednejša kritiška imena, med drugim
tudi na Irskem delujočega angleškega kritika Charlesa Actona. Delovanje
slednjega v delu svojega članka osvetli aktualni predsednik irskega muzi-
kološkega društva, profesor na univerzitetnem kolidžu v Dublinu Wolf-
gang Marx. Ta prikaže specifike glasbene kritike na Irskem v treh obdobjih
njene zgodovine. Prispevek se tako osredotoča na pojav irske glasbene kri-
tike sredi 19. stoletja in poznejši del 20. stoletja, ki ga zaznamuje predvsem
kritiško delovanje že omenjenega Actona, ter razišče vpliv digitalne revo-
lucije na glasbeno kritiko v 21. stoletju. Sodelavka Inštituta za muzikologijo
Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Lucija Konfic v svojem prispev-
ku predstavi doslej še neraziskano, izredno bogato podobo glasbene kritike
v krajevnem tisku hrvaškega mesta Karlovac v 19. stoletju. Za zbirko Studia
musicologica Labacensia značilen izjemno pester nabor tujih avtorjev pa
zaključuje skupni članek profesorice na Univerzi v Lvovu Lube Kijanovske
ter strokovne sodelavke Inštituta za muzikologijo Univerze na Dunaju Li-
diye Melnyk. Prispevek omenjenih avtoric je poskus teoretične razprave o
glasbeni kritiki in glasbenem novinarstvu z vidika splošnih teorij medijev,
teorij novinarstva in časopisne dejavnosti. V njem avtorici prikažeta različ-
ne strategije v glasbenem novinarstvu ter na podlagi prevladujočih značil-
12
Ostravi, ki se je v svojem članku osredotočil na kritiško delovanje češkega
glasbenika Emila Břetislava Lvovskega. Ta je v drugi polovici 19. stoletja de-
loval v Lvovu ter nato na Dunaju, kjer je kot korespondent iz tujine svo-
je kritike pošiljal eni izmed tedaj najpomembnejših čeških glasbenih revij,
praškemu Daliborju. Tako je v svojih poročilih in kritikah pogosto obrav-
naval tudi koncertne dogodke na Dunaju delujočih slovanskih društev in
glasbenikov. Sicer pa Lvovskega poznamo tudi kot enega izmed najostrej-
ših kritikov glasbe Antonína Dvořáka. Delovanje še ene nadvse pomembne
kritiške osebnosti osvetljuje prispevek odličnega poznavalca novejše slo-
venske glasbe Nialla O‘Loughlina. Ta v svojem članku obravnava delova-
nje izjemno vplivnega angleškega glasbenega kritika Williama Glocka, ki
je bil pomemben časopisni in radijski kritik ter je med drugim kot glasbe-
ni kontrolor temeljito prenovil vsebino BBC-jevega tretjega programa in fe-
stivala Proms. Med drugim gredo Glocku zasluge, da je s svojimi glasbeni-
mi kritikami in poročili, pa tudi naročili ter izdajami njihovih skladb, iz
anonimnosti povzdignil številne na Otoku delujoče glasbenike. Med nji-
mi velja izpostaviti vsaj tri danes pomembne skladateljske osebnosti: Ro-
berta Gerharda, Elliotta Carterja in Pierra Bouleza. Glock je bil eden izmed
osrednjih kritikov vplivnega Kroga kritikov (The Critics‘ Circle), ki je v glas-
beni sekciji združeval številna najuglednejša kritiška imena, med drugim
tudi na Irskem delujočega angleškega kritika Charlesa Actona. Delovanje
slednjega v delu svojega članka osvetli aktualni predsednik irskega muzi-
kološkega društva, profesor na univerzitetnem kolidžu v Dublinu Wolf-
gang Marx. Ta prikaže specifike glasbene kritike na Irskem v treh obdobjih
njene zgodovine. Prispevek se tako osredotoča na pojav irske glasbene kri-
tike sredi 19. stoletja in poznejši del 20. stoletja, ki ga zaznamuje predvsem
kritiško delovanje že omenjenega Actona, ter razišče vpliv digitalne revo-
lucije na glasbeno kritiko v 21. stoletju. Sodelavka Inštituta za muzikologijo
Hrvaške akademije znanosti in umetnosti Lucija Konfic v svojem prispev-
ku predstavi doslej še neraziskano, izredno bogato podobo glasbene kritike
v krajevnem tisku hrvaškega mesta Karlovac v 19. stoletju. Za zbirko Studia
musicologica Labacensia značilen izjemno pester nabor tujih avtorjev pa
zaključuje skupni članek profesorice na Univerzi v Lvovu Lube Kijanovske
ter strokovne sodelavke Inštituta za muzikologijo Univerze na Dunaju Li-
diye Melnyk. Prispevek omenjenih avtoric je poskus teoretične razprave o
glasbeni kritiki in glasbenem novinarstvu z vidika splošnih teorij medijev,
teorij novinarstva in časopisne dejavnosti. V njem avtorici prikažeta različ-
ne strategije v glasbenem novinarstvu ter na podlagi prevladujočih značil-
12
