Page 14 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 14
glasbena kritika – nekoč in danes | music criticism – yesterday and today
desetih letih do devetdesetih let 20. stoletja. V svojem prispevku avtorica
prva predstavi trende objavljenih glasbenih kritik v reviji Glasbena mladi-
na. Kljub nadvse pomembni vlogi glasbene kritike v slovenski glasbeni pre-
teklosti se zdi, da razen posameznih obravnav glasbenokritiškega pisanja
pri nas glasbena kritika tudi zavoljo svoje hibridne oz. interdisciplinarne
narave še ni doživela večje pozornosti slovenske muzikološke stroke. Tako
bodo na področju glasbene kritike pri nas v prihodnje vsekakor potrebne
še bolj sistematične in celostne raziskave.
Z bogatim naborom člankov tujih avtorjev, ki jih dopolnjuje nekaj slo-
venskih prispevkov, skuša ta monografija predvsem osvetliti kritiško delo-
vanje nekaterih najpomembnejših osebnosti s področja glasbene kritike. Ta
namreč ni narekovala le izvajalskih standardov, temveč je vplivala na širšo
glasbeno recepcijo ter bolj ali manj aktivno sooblikovala podobo glasbene
kulture. Tako prispevki domačih in tujih avtorjev jasno kažejo, da je ime-
la glasbena kritika v preteklosti nadvse pomembno vlogo v domala vseh se-
gmentih glasbenega življenja. Kot taka ta razprava namenja pozornost tudi
aktualnemu stanju glasbene kritike, njenemu obstoju oz. razvojnim mož-
nostim. Dejstvo je, da se je ob vse večji razširjenosti t. i. tabloidnega pri-
stopa prostor, prej namenjen glasbeni kritiki, v medijih večinoma skrčil.
Kratke informacije in slikovni material s širšega področja popkulture so v
večini medijev povsem nadomestili podrobnejšo obravnavo kompleksnej-
ših ustvarjalnih in poustvarjalnih fenomenov s področja umetnostne glas-
be. V manjšem obsegu tovrsten bolj poglobljen analitični pristop ohranjajo
nekateri osrednji mediji, v večji meri pa nekateri specializirani mediji, med
njimi predvsem redki še delujoči nacionalni radii z umetniškimi programi.
Pa vendar ostaja recipientski krog omenjenih medijev zamejen, v osrednjih
medijih pa so glasbene kritike povečini vezane le še na nekatere najvidnej-
še dogodke s področja kulture.
Posledično se ob vse večji odsotnosti glasbene kritike zastavlja za glas-
beno historiografijo nadvse pomembno, če že ne ključno vprašanje: kako
si bodo naši zanamci lahko ustvarili celostno podobo o današnjem glas-
benem življenju oz. kakšne posledice bo odsotnost kritične misli imela za
razvoj umetnostne glasbe? Eden izmed poglavitnih namenov te študije je
tako tudi apel k ohranitvi glasbene, kot tudi druge umetnostne kritike. In
sicer ne le zavoljo uvida v posamezne umetniške dogodke, temveč pred-
vsem v današnjem času vse bolj potrebne kritične refleksije širšega družbe-
nega dogajanja.
14
desetih letih do devetdesetih let 20. stoletja. V svojem prispevku avtorica
prva predstavi trende objavljenih glasbenih kritik v reviji Glasbena mladi-
na. Kljub nadvse pomembni vlogi glasbene kritike v slovenski glasbeni pre-
teklosti se zdi, da razen posameznih obravnav glasbenokritiškega pisanja
pri nas glasbena kritika tudi zavoljo svoje hibridne oz. interdisciplinarne
narave še ni doživela večje pozornosti slovenske muzikološke stroke. Tako
bodo na področju glasbene kritike pri nas v prihodnje vsekakor potrebne
še bolj sistematične in celostne raziskave.
Z bogatim naborom člankov tujih avtorjev, ki jih dopolnjuje nekaj slo-
venskih prispevkov, skuša ta monografija predvsem osvetliti kritiško delo-
vanje nekaterih najpomembnejših osebnosti s področja glasbene kritike. Ta
namreč ni narekovala le izvajalskih standardov, temveč je vplivala na širšo
glasbeno recepcijo ter bolj ali manj aktivno sooblikovala podobo glasbene
kulture. Tako prispevki domačih in tujih avtorjev jasno kažejo, da je ime-
la glasbena kritika v preteklosti nadvse pomembno vlogo v domala vseh se-
gmentih glasbenega življenja. Kot taka ta razprava namenja pozornost tudi
aktualnemu stanju glasbene kritike, njenemu obstoju oz. razvojnim mož-
nostim. Dejstvo je, da se je ob vse večji razširjenosti t. i. tabloidnega pri-
stopa prostor, prej namenjen glasbeni kritiki, v medijih večinoma skrčil.
Kratke informacije in slikovni material s širšega področja popkulture so v
večini medijev povsem nadomestili podrobnejšo obravnavo kompleksnej-
ših ustvarjalnih in poustvarjalnih fenomenov s področja umetnostne glas-
be. V manjšem obsegu tovrsten bolj poglobljen analitični pristop ohranjajo
nekateri osrednji mediji, v večji meri pa nekateri specializirani mediji, med
njimi predvsem redki še delujoči nacionalni radii z umetniškimi programi.
Pa vendar ostaja recipientski krog omenjenih medijev zamejen, v osrednjih
medijih pa so glasbene kritike povečini vezane le še na nekatere najvidnej-
še dogodke s področja kulture.
Posledično se ob vse večji odsotnosti glasbene kritike zastavlja za glas-
beno historiografijo nadvse pomembno, če že ne ključno vprašanje: kako
si bodo naši zanamci lahko ustvarili celostno podobo o današnjem glas-
benem življenju oz. kakšne posledice bo odsotnost kritične misli imela za
razvoj umetnostne glasbe? Eden izmed poglavitnih namenov te študije je
tako tudi apel k ohranitvi glasbene, kot tudi druge umetnostne kritike. In
sicer ne le zavoljo uvida v posamezne umetniške dogodke, temveč pred-
vsem v današnjem času vse bolj potrebne kritične refleksije širšega družbe-
nega dogajanja.
14
