Page 9 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 9
doi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-299-2.9-14
Glasbena kritika – nekoč in danes
Jernej Weiss
Univerza v Ljubljani / Univerza v Mariboru
Znanstvena monografija z naslovom Glasbena kritika – nekoč in danes po-
zornost namenja vlogi in pomenu glasbene kritike v preteklosti in sedanjo-
sti. »Če je imelo moje šestdesetletno delovanje kritika sploh kakšno korist, je
bila ta izključno v postopnem vzgojnem vplivu na javnost«,1 je zapisal eden
najbolj vplivnih kritikov s skorajda papeško avtoriteto Eduard Hanslick,
čigar ostra in brezkompromisna misel v uglednem dunajskem dnevniku
Neue Freie Presse je pogosto odločala o umetnikovi eksistenci. Hanslickov
citat izhaja iz njegove obsežne avtobiografije,2 ki je bila objavljena, ko se je
bližal sedemdesetemu letu starosti in tako, zdi se, lahko objektivneje vre-
dnotil svoje preteklo kritiško delo. Manj znano je, da je bil Hanslick od leta
1891 častni član ljubljanske Filharmonične družbe, ene izmed najstarejših
filharmoničnih družb v Evropi. Njeni člani niso bili le številni najuglednej-
ši skladatelji in izvajalci, temveč tudi nekateri najpomembnejši glasbeni kri-
tiki. Navidez nepomemben podatek kaže, da je imela glasbena kritika pri
nas, podobno kot drugod po Evropi, na prelomu v 20. stoletje še vedno eno
izmed osrednjih vlog v takratnem glasbenem življenju.
1 »Hat meine langjährige kritische Thätigkeit wirklich einigen Nutzen gestiftet, so bes-
teht er einzig in ihrem allmählich bildenden Einfluss auf das Publikum.« [If my len-
gthy critical activity has had any real use, it exists exclusively in a gradual educative
influence on the public.] Eduard Hanslick, Aus meinem Leben, Band 2 (Berlin: All-
gemeiner Verein für Deutsche Litteratur, 1894), 292.
2 Ibid., 296.
9
Glasbena kritika – nekoč in danes
Jernej Weiss
Univerza v Ljubljani / Univerza v Mariboru
Znanstvena monografija z naslovom Glasbena kritika – nekoč in danes po-
zornost namenja vlogi in pomenu glasbene kritike v preteklosti in sedanjo-
sti. »Če je imelo moje šestdesetletno delovanje kritika sploh kakšno korist, je
bila ta izključno v postopnem vzgojnem vplivu na javnost«,1 je zapisal eden
najbolj vplivnih kritikov s skorajda papeško avtoriteto Eduard Hanslick,
čigar ostra in brezkompromisna misel v uglednem dunajskem dnevniku
Neue Freie Presse je pogosto odločala o umetnikovi eksistenci. Hanslickov
citat izhaja iz njegove obsežne avtobiografije,2 ki je bila objavljena, ko se je
bližal sedemdesetemu letu starosti in tako, zdi se, lahko objektivneje vre-
dnotil svoje preteklo kritiško delo. Manj znano je, da je bil Hanslick od leta
1891 častni član ljubljanske Filharmonične družbe, ene izmed najstarejših
filharmoničnih družb v Evropi. Njeni člani niso bili le številni najuglednej-
ši skladatelji in izvajalci, temveč tudi nekateri najpomembnejši glasbeni kri-
tiki. Navidez nepomemben podatek kaže, da je imela glasbena kritika pri
nas, podobno kot drugod po Evropi, na prelomu v 20. stoletje še vedno eno
izmed osrednjih vlog v takratnem glasbenem življenju.
1 »Hat meine langjährige kritische Thätigkeit wirklich einigen Nutzen gestiftet, so bes-
teht er einzig in ihrem allmählich bildenden Einfluss auf das Publikum.« [If my len-
gthy critical activity has had any real use, it exists exclusively in a gradual educative
influence on the public.] Eduard Hanslick, Aus meinem Leben, Band 2 (Berlin: All-
gemeiner Verein für Deutsche Litteratur, 1894), 292.
2 Ibid., 296.
9
