Page 13 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2024. Glasbena kritika – nekoč in danes ▪︎ Music Criticism – Yesterday and Today. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 7
P. 13
glasbena kritika – nekoč in danes
nosti posameznega sloga oblikujeta izvirno tipologijo glasbenokritiškega
pisanja (poimenovano po Hanslicku, Rellstabu in Beckmesserju).
Poglobljen analitičnoraziskovalni pristop je značilen tudi za prispev-
ke štirih domačih avtorjev, katerih članki so bili izbrani za objavo v tej pu-
blikaciji. Prvi prispevek je oblikovala profesorica na Akademiji za glasbo
in odlična poznavalka slovenske glasbene preteklosti Darja Koter. Doti-
ka se glasbenokritiškega delovanja ene izmed najvplivnejših osebnosti slo-
venske glasbe 20. stoletja Lucijana Marije Škerjanca. Njegovi kritiški zapi-
si so nastajali vse od dijaških let pa do njegove smrti ter so bili objavljeni v
domala vseh za glasbeno publicistiko pomembnih slovenskih revijah in ča-
sopisih. Skupaj je zabeleženih več kot sedemsto Škerjančevih zapisov, kar
avtorja uvršča med najbolj plodovite glasbene publiciste v 20. stoletju na
Slovenskem. Avtorica se v svojem prispevku osredotoča na Škerjančevo
predvojno glasbenokritiško delovanje v dnevniku Jutro. Sledi članek ure-
dnika te publikacije, ki osvetli enega izmed redkih javnih poskusov disci-
pliniranja slovenske glasbene kritike v novi kulturnopolitični realnosti po
drugi svetovni vojni. Del tedaj vladajočega kulturnega kroga je »incident
v Unionski dvorani« ob praizvedbi kantate Stara pravda Matije Tomca 12.
marca 1956 izkoristil za poskus discipliniranja glasbene kritike, in sicer s
prikazom »ustreznejših« družbenopolitičnih smernic v glasbenokritiškem
pisanju. Glasbena kritika, ki je pokrivala omenjeni koncertni dogodek, naj
namreč ne bi bila sposobna uvida v družbeno nekoristnost zgolj »estetske-
ga« pisanja in posledično nezmožna politične obsodbe »deviantnih« druž-
benih pojavov. Prispevek samostojnega raziskovalca, dolgoletnega glasbe-
nega kritika in dirigenta Boruta Smrekarja, prinaša razmislek o vlogi in
položaju glasbene kritike danes. Avtor meni, da bi se bilo potrebno glede
na namen kritike opredeliti do vprašanja, kakšna naj bi bila in kakšna ne
bi smela biti glasbena kritika, da lahko služi svojemu namenu, in ne nazad-
nje, kje so meje glasbene kritike. Pri mejah ne gre le za dejanski vpliv, ki ga
ima kritika v določenem družbenem okolju, pač pa tudi za vrednost kritike
v smislu njene relevantnosti, verodostojnosti in »objektivnosti«. Nabor pri-
spevkov, ki obravnavajo glasbeno kritiko pri nas, pa zaokroža članek Tja-
še Ribizel Popič, asistentke na Oddelku za glasbeno pedagogiko Univerze
v Mariboru. Že v svoji doktorski disertaciji je analizirala kritiške prispev-
ke nekaterih najpomembnejših slovenskih kritikov po drugi svetovni voj-
ni, v povezavi z delovanjem večine osrednjih ljubljanskih glasbenih institu-
cij. V svojem tokratnem članku pa se Ribizel Popičeva osredotoča na kritike
koncertov najvidnejše mladinske glasbene ustanove pri nas, Glasbene mla-
dine Slovenije, in sicer njenih Simfoničnih matinej od začetkov v sedem-
13
nosti posameznega sloga oblikujeta izvirno tipologijo glasbenokritiškega
pisanja (poimenovano po Hanslicku, Rellstabu in Beckmesserju).
Poglobljen analitičnoraziskovalni pristop je značilen tudi za prispev-
ke štirih domačih avtorjev, katerih članki so bili izbrani za objavo v tej pu-
blikaciji. Prvi prispevek je oblikovala profesorica na Akademiji za glasbo
in odlična poznavalka slovenske glasbene preteklosti Darja Koter. Doti-
ka se glasbenokritiškega delovanja ene izmed najvplivnejših osebnosti slo-
venske glasbe 20. stoletja Lucijana Marije Škerjanca. Njegovi kritiški zapi-
si so nastajali vse od dijaških let pa do njegove smrti ter so bili objavljeni v
domala vseh za glasbeno publicistiko pomembnih slovenskih revijah in ča-
sopisih. Skupaj je zabeleženih več kot sedemsto Škerjančevih zapisov, kar
avtorja uvršča med najbolj plodovite glasbene publiciste v 20. stoletju na
Slovenskem. Avtorica se v svojem prispevku osredotoča na Škerjančevo
predvojno glasbenokritiško delovanje v dnevniku Jutro. Sledi članek ure-
dnika te publikacije, ki osvetli enega izmed redkih javnih poskusov disci-
pliniranja slovenske glasbene kritike v novi kulturnopolitični realnosti po
drugi svetovni vojni. Del tedaj vladajočega kulturnega kroga je »incident
v Unionski dvorani« ob praizvedbi kantate Stara pravda Matije Tomca 12.
marca 1956 izkoristil za poskus discipliniranja glasbene kritike, in sicer s
prikazom »ustreznejših« družbenopolitičnih smernic v glasbenokritiškem
pisanju. Glasbena kritika, ki je pokrivala omenjeni koncertni dogodek, naj
namreč ne bi bila sposobna uvida v družbeno nekoristnost zgolj »estetske-
ga« pisanja in posledično nezmožna politične obsodbe »deviantnih« druž-
benih pojavov. Prispevek samostojnega raziskovalca, dolgoletnega glasbe-
nega kritika in dirigenta Boruta Smrekarja, prinaša razmislek o vlogi in
položaju glasbene kritike danes. Avtor meni, da bi se bilo potrebno glede
na namen kritike opredeliti do vprašanja, kakšna naj bi bila in kakšna ne
bi smela biti glasbena kritika, da lahko služi svojemu namenu, in ne nazad-
nje, kje so meje glasbene kritike. Pri mejah ne gre le za dejanski vpliv, ki ga
ima kritika v določenem družbenem okolju, pač pa tudi za vrednost kritike
v smislu njene relevantnosti, verodostojnosti in »objektivnosti«. Nabor pri-
spevkov, ki obravnavajo glasbeno kritiko pri nas, pa zaokroža članek Tja-
še Ribizel Popič, asistentke na Oddelku za glasbeno pedagogiko Univerze
v Mariboru. Že v svoji doktorski disertaciji je analizirala kritiške prispev-
ke nekaterih najpomembnejših slovenskih kritikov po drugi svetovni voj-
ni, v povezavi z delovanjem večine osrednjih ljubljanskih glasbenih institu-
cij. V svojem tokratnem članku pa se Ribizel Popičeva osredotoča na kritike
koncertov najvidnejše mladinske glasbene ustanove pri nas, Glasbene mla-
dine Slovenije, in sicer njenih Simfoničnih matinej od začetkov v sedem-
13
