Page 201 - Kavur, Boris. Devet esejev o (skoraj) človeški podobi. Založba Univerze na Primorskem, Koper 2014.
P. 201
sorodniki ter predniki, ki to niso
dnja oseba je ženska in ostalim nekaj artikulirano razlaga. Če bi upodobljeno
komunikacijo na starejših rekonstrukcijah lahko zreducirali na nekaj krikov,
je na tej upodobitvi jasen pogovor. Kulturna odvezanost od boja za preživetje
v negostoljubni naravi je upodobljena z usmeritvijo pozornosti upodobljenih
na človeka, namesto na naravo.
Ob koncu petdesetih let pa pride do razvoja novega medija kinemato-
grafije ter televizije ter neandertalci dobijo tudi tam svoje mesto. Njihova evo-
lucijska primitivnost je tam predrugačena v nebrzdano spolno slo. Trinkaus
in Shipmanova menita, da je taka orientacija delno žanrska usmeritev groz-
ljivk, delno pa naj bi odražala tudi povojni strah pred seksualno osvoboditvijo
ali pa naj bi se nanašala na fantazije moških, ki so se vrnili z bojišč ter se niso
več bili sposobni vesti v skladu z družbenimi normami (Trinkaus, Shipman
1993, 404–405).
Pri razpravi o podobi človeških prednikov v dvajsetem stoletju ne sme-
mo pozabiti na revijo, ki je v največji meri oblikovala podobo arheologije v
najširših krogih oziroma poskrbela za difuzijo ameriške podobe arheologije
po celotnem svetu – že leta 1988 je National Geographic praznoval svojo sto-
letnico obstoja. Joan Gero in Dolores Root sta opozorili, da večina podatkov,
ki jih ima povprečen Američan o arheologiji, izvira prav s strani omenjene re-
vije (Gero, Root 1994, 19). Za razumevanje vloge, ki jo je igrala revija, se je pot-
rebno ozreti v njeno preteklost. Ustanovljena je bila leta 1888, v času porasta
ameriške vere v produkcijo in distribucijo dobrin kot dejavnika izboljšanja
načina življenja, v času največje ameriške ekspanzije na svetovne trge. Težnja
za prodor na nove trge, ki jo je spremljala želja po spoznavanju sveta na eni ter
po promociji svojega ekonomskega in političnega sistema na drugi strani, je
vzpodbudila načrte, po katerih naj bi se vključevanje v ameriški ekonomski
sistem na svetovni ravni najlaže dosegalo s razvojem izobraževanja, znanosti
in raziskav. Spoznanje, da je vzdrževanje takšnega sistema mogoče zgolj z veli-
ko količino izobražencev ter presežkom kapitala v zaledju, je vodilo do izobli-
kovanja sistema ameriških univerz ter močnih filantropskih fundacij, kot jih
poznamo danes in ki so podpirale raziskave. Ustanovitev National Geograp-
hic Society, ki naj bi služila za širitev geografskih vedenj, se je vključevala v ta
sistem (Gero, Root 1994, 20).
Ustanovitelja Gardinerja Greena Hubbarda, finančnega podpornika
izuma telefona, je po njegovi smrti nadomestil Alexander Graham Bell, mi-
mogrede Hubbardov zet, ki je za urednika društvenih publikacij postavil svo-
jega zeta Gilberta Hoveyja Grosvenorja. In če se je še leta 1899 zdel prepad
med znanstveniki in javnostjo nepremostljiv, je Grosvenor uspel pregovori-
ti Upravni odbor, da bodo najlažje izpolnili nalogo, ki so jim jo zaupali pred-
201
dnja oseba je ženska in ostalim nekaj artikulirano razlaga. Če bi upodobljeno
komunikacijo na starejših rekonstrukcijah lahko zreducirali na nekaj krikov,
je na tej upodobitvi jasen pogovor. Kulturna odvezanost od boja za preživetje
v negostoljubni naravi je upodobljena z usmeritvijo pozornosti upodobljenih
na človeka, namesto na naravo.
Ob koncu petdesetih let pa pride do razvoja novega medija kinemato-
grafije ter televizije ter neandertalci dobijo tudi tam svoje mesto. Njihova evo-
lucijska primitivnost je tam predrugačena v nebrzdano spolno slo. Trinkaus
in Shipmanova menita, da je taka orientacija delno žanrska usmeritev groz-
ljivk, delno pa naj bi odražala tudi povojni strah pred seksualno osvoboditvijo
ali pa naj bi se nanašala na fantazije moških, ki so se vrnili z bojišč ter se niso
več bili sposobni vesti v skladu z družbenimi normami (Trinkaus, Shipman
1993, 404–405).
Pri razpravi o podobi človeških prednikov v dvajsetem stoletju ne sme-
mo pozabiti na revijo, ki je v največji meri oblikovala podobo arheologije v
najširših krogih oziroma poskrbela za difuzijo ameriške podobe arheologije
po celotnem svetu – že leta 1988 je National Geographic praznoval svojo sto-
letnico obstoja. Joan Gero in Dolores Root sta opozorili, da večina podatkov,
ki jih ima povprečen Američan o arheologiji, izvira prav s strani omenjene re-
vije (Gero, Root 1994, 19). Za razumevanje vloge, ki jo je igrala revija, se je pot-
rebno ozreti v njeno preteklost. Ustanovljena je bila leta 1888, v času porasta
ameriške vere v produkcijo in distribucijo dobrin kot dejavnika izboljšanja
načina življenja, v času največje ameriške ekspanzije na svetovne trge. Težnja
za prodor na nove trge, ki jo je spremljala želja po spoznavanju sveta na eni ter
po promociji svojega ekonomskega in političnega sistema na drugi strani, je
vzpodbudila načrte, po katerih naj bi se vključevanje v ameriški ekonomski
sistem na svetovni ravni najlaže dosegalo s razvojem izobraževanja, znanosti
in raziskav. Spoznanje, da je vzdrževanje takšnega sistema mogoče zgolj z veli-
ko količino izobražencev ter presežkom kapitala v zaledju, je vodilo do izobli-
kovanja sistema ameriških univerz ter močnih filantropskih fundacij, kot jih
poznamo danes in ki so podpirale raziskave. Ustanovitev National Geograp-
hic Society, ki naj bi služila za širitev geografskih vedenj, se je vključevala v ta
sistem (Gero, Root 1994, 20).
Ustanovitelja Gardinerja Greena Hubbarda, finančnega podpornika
izuma telefona, je po njegovi smrti nadomestil Alexander Graham Bell, mi-
mogrede Hubbardov zet, ki je za urednika društvenih publikacij postavil svo-
jega zeta Gilberta Hoveyja Grosvenorja. In če se je še leta 1899 zdel prepad
med znanstveniki in javnostjo nepremostljiv, je Grosvenor uspel pregovori-
ti Upravni odbor, da bodo najlažje izpolnili nalogo, ki so jim jo zaupali pred-
201
