Page 48 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 48
a Roškar in Alenka Tančič Grum
dneh, v nekaterih raziskavah pa je opredeljeno s številom popitih alkohol-
nih pijač in se giblje med 3 in 8 ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti
(Bloomfield idr., 2006; Grittner idr., 2012).
Škodljivo pitje alkohola
Je vzorec pitja alkohola, kjer so prisotne negativne posledice pitja alkohola.
Gre za redno pitje alkoholnih pijač, ki presegajo meje manj tveganega pitja.
Posledice pitja alkohola so lahko telesne, psihološke in/ali socialne.
Sindrom odvisnosti od alkohola
Je skupina vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov, ki se razvijejo
po ponavljajočem se škodljivem pitju alkohola. Diagnozo postavimo, če so
bile v preteklem letu prisotne vsaj tri od naslednjih značilnosti:
– težave pri obvladovanju pitja v smislu začetka in prenehanja pitja;
– oslabljena sposobnost nadziranja količine popitega alkohola;
– močna želja po pitju alkohola;
– vztrajanje pri pitju alkohola kljub škodljivim posledicam;
– zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola;
– stanje odtegnitve;
– spremenjena toleranca, ko je za doseganje enakega ali pričakovanega
učinka potrebna vedno večja količina alkohola oz. je ob enaki količini
učinek alkohola bistveno manjši.
Problematika pitja alkohola med mladimi
Pitje alkohola predstavlja velik problem tudi med mladostniki, ki živijo v
okolju, ki ima do alkohola zelo permisiven odnos in kjer je alkohol lahko
dostopen. Mladostniki so za razvoj škodljivega pitja alkohola ranljivejši za-
radi razvojnih sprememb, predvsem dozorevanja možganov, ki se dogaja v
času mladostništva (Bava in Tapert, 2010; Lovrečič, 2014). Ravno zaradi te
večje ranljivosti velja zdravstveno priporočilo, naj mladi alkohola ne pijejo.
Podatki za Slovenijo kažejo, da večina mladostnikov do svojega 17. leta
že popije vsaj kozarec alkoholne pijače. O pitju alkohola kadarkoli v življe-
nju poroča vsak sedmi 11-letnik (14,9 ), med 17-letniki pa večina (86,0 ).
Delež mladostnikov, ki poročajo o tedenskem pitju, se giblje od 2,5 med
11-letniki do približno četrtine med 17-letniki (25,9 ). Odstotek tistih, ki
so bili opiti že vsaj dvakrat v življenju, pa se giblje od 1,2 med 11-letniki
do več kot polovice med 17-letniki (52,1 ). Spodbudno je, da se je delež
mladostnikov (11-, 13- in 15-letnikov), ki pijejo alkoholne pijače vsaj enkrat
46
dneh, v nekaterih raziskavah pa je opredeljeno s številom popitih alkohol-
nih pijač in se giblje med 3 in 8 ali več alkoholnih pijač ob eni priložnosti
(Bloomfield idr., 2006; Grittner idr., 2012).
Škodljivo pitje alkohola
Je vzorec pitja alkohola, kjer so prisotne negativne posledice pitja alkohola.
Gre za redno pitje alkoholnih pijač, ki presegajo meje manj tveganega pitja.
Posledice pitja alkohola so lahko telesne, psihološke in/ali socialne.
Sindrom odvisnosti od alkohola
Je skupina vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov, ki se razvijejo
po ponavljajočem se škodljivem pitju alkohola. Diagnozo postavimo, če so
bile v preteklem letu prisotne vsaj tri od naslednjih značilnosti:
– težave pri obvladovanju pitja v smislu začetka in prenehanja pitja;
– oslabljena sposobnost nadziranja količine popitega alkohola;
– močna želja po pitju alkohola;
– vztrajanje pri pitju alkohola kljub škodljivim posledicam;
– zanemarjanje drugih dejavnosti zaradi pitja alkohola;
– stanje odtegnitve;
– spremenjena toleranca, ko je za doseganje enakega ali pričakovanega
učinka potrebna vedno večja količina alkohola oz. je ob enaki količini
učinek alkohola bistveno manjši.
Problematika pitja alkohola med mladimi
Pitje alkohola predstavlja velik problem tudi med mladostniki, ki živijo v
okolju, ki ima do alkohola zelo permisiven odnos in kjer je alkohol lahko
dostopen. Mladostniki so za razvoj škodljivega pitja alkohola ranljivejši za-
radi razvojnih sprememb, predvsem dozorevanja možganov, ki se dogaja v
času mladostništva (Bava in Tapert, 2010; Lovrečič, 2014). Ravno zaradi te
večje ranljivosti velja zdravstveno priporočilo, naj mladi alkohola ne pijejo.
Podatki za Slovenijo kažejo, da večina mladostnikov do svojega 17. leta
že popije vsaj kozarec alkoholne pijače. O pitju alkohola kadarkoli v življe-
nju poroča vsak sedmi 11-letnik (14,9 ), med 17-letniki pa večina (86,0 ).
Delež mladostnikov, ki poročajo o tedenskem pitju, se giblje od 2,5 med
11-letniki do približno četrtine med 17-letniki (25,9 ). Odstotek tistih, ki
so bili opiti že vsaj dvakrat v življenju, pa se giblje od 1,2 med 11-letniki
do več kot polovice med 17-letniki (52,1 ). Spodbudno je, da se je delež
mladostnikov (11-, 13- in 15-letnikov), ki pijejo alkoholne pijače vsaj enkrat
46
