Page 46 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 46
a Roškar in Alenka Tančič Grum
– njegovo družino (npr. slabši odnosi ali nasilje, težave v duševnem
zdravju pri otrocih in drugih bližnjih);
– širšo okolico (težave na delovnem mestu, konfliktnost v odnosih, ne-
razumevanje, kriminal) in
– družbo (slabše zdravje prebivalstva, prezgodnje smrti, izguba pri-
hodka zaradi zmanjšane učinkovitosti, stroški obravnave in zdravlje-
nja, stroški dela policije) (Anderson in Baumberg, 2006).
Zdravstveni in nekateri drugi stroški (npr. prometne nezgode, nasilje v
družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), ki so povezani s pitjem
alkohola, so bili v Sloveniji v povprečju ocenjeni na 228 milijonov eur le-
tno (Sedlak in idr., 2015; Roškar idr., 2019; Rehm idr., 2012). V umrljivosti
zaradi vzrokov, ki jih v celoti lahko pripišemo alkoholu, pa se uvrščamo nad
evropsko povprečje (Lovrečič in Lovrečič, 2017).
Za Slovenijo podatki (Hovnik Keršmanc idr., 2015; Jeriček Klanšček idr.,
2019; Lovrečič in Lovrečič, 2018; Roškar idr., 2019) kažejo, da:
– približno 10 prebivalcev, starih 25–64 let, pije čez meje manj tvega-
nega pitja alkohola,
– 43 prebivalcev, starih 25–64 let, vsaj enkrat na leto pije visoko tve-
gano,
– vsak drugi 17-letnik je bil v življenju že vsaj dvakrat opit,
– v zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladih žensk, ki tvegano
pijejo,
– zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in prometnih nezgod,
ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v povprečju umre
927 oseb.
Na področju problematike alkohola mediji in tudi različni strokovnjaki,
ki se ukvarjajo z zdravjem prebivalcev, uporabljajo različno terminologijo,
včasih tudi neprimerno, v smislu, da uporabljajo izraze, ki jih ne moremo
natančno opredeliti. Zato v nadaljevanju razlagamo ključne strokovne
pojme, ki se v Sloveniji uporabljajo v zvezi s pitjem alkohola in jih pri-
poroča tudi mednarodna strokovna javnost (povzeto po Čebašek-Travnik,
1999; Anderson in Baumberg, 2006; Kolšek, 2004; Svetovna zdravstvena
organizacija, 2005):
Meje manj tveganega pitja alkohola (pitje alkoholnih pijač znotraj mej manj
tveganega pitja alkohola, zmerni pivci)
V Sloveniji veljajo naslednje meje manj tveganega pitja:
44
– njegovo družino (npr. slabši odnosi ali nasilje, težave v duševnem
zdravju pri otrocih in drugih bližnjih);
– širšo okolico (težave na delovnem mestu, konfliktnost v odnosih, ne-
razumevanje, kriminal) in
– družbo (slabše zdravje prebivalstva, prezgodnje smrti, izguba pri-
hodka zaradi zmanjšane učinkovitosti, stroški obravnave in zdravlje-
nja, stroški dela policije) (Anderson in Baumberg, 2006).
Zdravstveni in nekateri drugi stroški (npr. prometne nezgode, nasilje v
družini, kriminalna dejanja – kraje, vandalizem), ki so povezani s pitjem
alkohola, so bili v Sloveniji v povprečju ocenjeni na 228 milijonov eur le-
tno (Sedlak in idr., 2015; Roškar idr., 2019; Rehm idr., 2012). V umrljivosti
zaradi vzrokov, ki jih v celoti lahko pripišemo alkoholu, pa se uvrščamo nad
evropsko povprečje (Lovrečič in Lovrečič, 2017).
Za Slovenijo podatki (Hovnik Keršmanc idr., 2015; Jeriček Klanšček idr.,
2019; Lovrečič in Lovrečič, 2018; Roškar idr., 2019) kažejo, da:
– približno 10 prebivalcev, starih 25–64 let, pije čez meje manj tvega-
nega pitja alkohola,
– 43 prebivalcev, starih 25–64 let, vsaj enkrat na leto pije visoko tve-
gano,
– vsak drugi 17-letnik je bil v življenju že vsaj dvakrat opit,
– v zadnjih letih opažamo naraščanje deleža mladih žensk, ki tvegano
pijejo,
– zaradi škodljivih učinkov alkohola na zdravje in prometnih nezgod,
ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, vsako leto v povprečju umre
927 oseb.
Na področju problematike alkohola mediji in tudi različni strokovnjaki,
ki se ukvarjajo z zdravjem prebivalcev, uporabljajo različno terminologijo,
včasih tudi neprimerno, v smislu, da uporabljajo izraze, ki jih ne moremo
natančno opredeliti. Zato v nadaljevanju razlagamo ključne strokovne
pojme, ki se v Sloveniji uporabljajo v zvezi s pitjem alkohola in jih pri-
poroča tudi mednarodna strokovna javnost (povzeto po Čebašek-Travnik,
1999; Anderson in Baumberg, 2006; Kolšek, 2004; Svetovna zdravstvena
organizacija, 2005):
Meje manj tveganega pitja alkohola (pitje alkoholnih pijač znotraj mej manj
tveganega pitja alkohola, zmerni pivci)
V Sloveniji veljajo naslednje meje manj tveganega pitja:
44