Page 45 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 45
Zmanjševanje tveganega in škodljivega
pitja alkohola
Maja Roškar
Nacionalni inštitut za javno zdravje
maja.roskar@nijz.si
Alenka Tančič Grum
Nacionalni inštitut za javno zdravje
alenka.tancic-grum@nijz.si
Alkohol v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, posledice
škodljivega pitja alkohola pa se kažejo na ravni posameznika, njegove dru-
žine, ožje in širše okolice ter na ravni družbe. Podatki slovenskih popu-
lacijskih raziskav kažejo, da med mladimi narašča opijanje ter da se raz-
like med spoloma zmanjšujejo. Učinkovita alkoholna politika združuje vr-
sto dokazano učinkovitih ukrepov (npr. preprečevanje vožnje pod vplivom
alkohola, omejevanje dostopnosti alkohola ter tržnega komuniciranja alko-
hola, prepoznava tveganih pivcev in zdravljenje odvisnosti). Med učinkovi-
timi ukrepi so tudi promocijski in preventivni programi, predvsem tisti, ki
na primeren način informirajo, sledijo normativnemu pristopu, krepijo va-
rovalne dejavnike in vključujejo starše, odrasle, šolsko okolje ter skupnost
za kritičnejši odnos do alkohola. Tvegano in škodljivo pitje alkohola sta s
strani strokovnjakov (tudi psihologov) pogosto spregledana, večina sloven-
skih preventivnih in promocijskih programov pa ni primerno ovrednote-
nih. Psihologi, zaposleni v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu in v dru-
gih delovnih okoljih, se pri svojem delu srečujemo z različno problematiko
pitja alkohola. Pomembno je, da svojo vlogo prepoznamo, saj smo pri pro-
mociji zdravega življenjskega sloga ter preventivi tveganega in škodljivega
pitja alkohola nepogrešljivi, pri čemer pa potrebujemo veliko različnih znanj
in kompetenc.
Izhodišča
Problematika tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji
Alkohol v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem
(Čebašek-Travnik, 2004; Kolšek, 2006; Hovnik Keršmanc idr., 2015; Lovre-
čič in Lovrečič, 2018), posledice njegove škodljive rabe pa prizadenejo:
– posameznika (npr. slabše počutje, poslabšanje zdravja, težave v od-
nosih in na delovnem mestu, prometne in druge nezgode);
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 43–60). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.43-60
pitja alkohola
Maja Roškar
Nacionalni inštitut za javno zdravje
maja.roskar@nijz.si
Alenka Tančič Grum
Nacionalni inštitut za javno zdravje
alenka.tancic-grum@nijz.si
Alkohol v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni problem, posledice
škodljivega pitja alkohola pa se kažejo na ravni posameznika, njegove dru-
žine, ožje in širše okolice ter na ravni družbe. Podatki slovenskih popu-
lacijskih raziskav kažejo, da med mladimi narašča opijanje ter da se raz-
like med spoloma zmanjšujejo. Učinkovita alkoholna politika združuje vr-
sto dokazano učinkovitih ukrepov (npr. preprečevanje vožnje pod vplivom
alkohola, omejevanje dostopnosti alkohola ter tržnega komuniciranja alko-
hola, prepoznava tveganih pivcev in zdravljenje odvisnosti). Med učinkovi-
timi ukrepi so tudi promocijski in preventivni programi, predvsem tisti, ki
na primeren način informirajo, sledijo normativnemu pristopu, krepijo va-
rovalne dejavnike in vključujejo starše, odrasle, šolsko okolje ter skupnost
za kritičnejši odnos do alkohola. Tvegano in škodljivo pitje alkohola sta s
strani strokovnjakov (tudi psihologov) pogosto spregledana, večina sloven-
skih preventivnih in promocijskih programov pa ni primerno ovrednote-
nih. Psihologi, zaposleni v zdravstvu, šolstvu, socialnem varstvu in v dru-
gih delovnih okoljih, se pri svojem delu srečujemo z različno problematiko
pitja alkohola. Pomembno je, da svojo vlogo prepoznamo, saj smo pri pro-
mociji zdravega življenjskega sloga ter preventivi tveganega in škodljivega
pitja alkohola nepogrešljivi, pri čemer pa potrebujemo veliko različnih znanj
in kompetenc.
Izhodišča
Problematika tveganega in škodljivega pitja alkohola v Sloveniji
Alkohol v Sloveniji predstavlja velik javnozdravstveni in družbeni problem
(Čebašek-Travnik, 2004; Kolšek, 2006; Hovnik Keršmanc idr., 2015; Lovre-
čič in Lovrečič, 2018), posledice njegove škodljive rabe pa prizadenejo:
– posameznika (npr. slabše počutje, poslabšanje zdravja, težave v od-
nosih in na delovnem mestu, prometne in druge nezgode);
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 43–60). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.43-60
