Page 49 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 49
Zmanjševanje tveganega in škodljivega pitja alkohola
tedensko, v obdobju 2002–2018 znižal, v istem obdobju se je znižal tudi de-
lež tistih, ki so bili v življenju že vsaj dvakrat opiti (Jeriček Klanšček idr.,
2019).
Dejavnike tveganja za pitje alkohola med mladimi lahko razdelimo v več
skupin (Tomori idr., 1998; Green in Rachel, 2001; Clark idr., 2002; Dono-
van, 2004; Sande, 2004; Nash idr., 2005; Young-Wolff idr., 2011; Mares idr.,
2011). Med individualne dejavnike štejemo impulzivnost, motnje razpo-
loženja, večjo potrebo po dražljajih, večjo osebnostno ranljivost, nagnje-
nost k uživanju psihoaktivnih snovi, pozitivna pričakovanja v povezavi z
alkoholom, stališče, da je alkohol povezovalec ljudi v socialnih interakcijah,
predhodno vključenost v delinkventna vedenja; med družinskimi dejavniki
so permisiven odnos staršev do pitja alkohola, nejasna pravila v družini,
permisivna ali pretirano toga in stroga vzgoja, slabši nadzor staršev nad
otroki, odsotnost komunikacije ali negativna komunikacija, nekonsisten-
tni ali oddaljeni starši, mladostnikova zaznava, da starši dovoljujejo nje-
govo pitje alkohola, uporaba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi pri so-
rojencih; med šolske dejavnike štejemo odpor do šole, nižjo motivacijo do
učenja in šolskega dela, dejstvo, da šolski uspeh mladostniku ni vrednota,
odnos učiteljev in drugega šolskega osebja do alkohola; med vrstniške zgo-
dnjo uporabo različnih psihoaktivnih snovi pri vrstnikih, uporabo psiho-
aktivnih snovi v vrstniški skupini, pritisk vrstnikov, odnos vrstnikov do
alkohola, prepričanje, da večina vrstnikov redno pije alkohol; med skupno-
stne pa permisivne družbene norme do pitja alkohola, odsotnost ustrezne
zakonodaje ali neustrezno implementacijo, nejasnost prehoda v odraslost,
slabo pripadnost soseski in lokalni skupnosti, visoko dostopnost alkohola.
Med varovalnimi dejavniki pa so občutek kompetentnosti, asertivnosti,
sposobnost učinkovitega reševanja problemov, dobre socialne spretnosti
in oporno socialno omrežje, kakovosten odnos oz. ustrezna komunikacija
mladostnika s starši ter jasna stališča staršev do nepitja alkohola njiho-
vih otrok, občutek varnosti in pripadnosti družini ter šolski skupnosti in
skupno načrtovanje prostega časa (Cleveland idr., 2008; Brooks idr., 2012;
Hočevar idr., 2019; Sale idr., 2005).
Pomembno je tudi, da otroka opremimo z veščinami odločanja in reše-
vanja problemov, da se bo znal kasneje v življenju soočati s težavami in
bo usmerjen k iskanju rešitev. Krepiti moramo otrokovo samozavest tako,
da prepoznamo njegove dobre lastnosti in področja, kjer je uspešen, ter ga
pri tem spodbujamo. Otroka moramo naučiti, da se sam pohvali in si tako
gradi samozavest. Socialne spretnosti in oporno socialno omrežje pa kre-
pimo s tem, ko otroku omogočimo medvrstniško druženje. Tako mu po-
47
tedensko, v obdobju 2002–2018 znižal, v istem obdobju se je znižal tudi de-
lež tistih, ki so bili v življenju že vsaj dvakrat opiti (Jeriček Klanšček idr.,
2019).
Dejavnike tveganja za pitje alkohola med mladimi lahko razdelimo v več
skupin (Tomori idr., 1998; Green in Rachel, 2001; Clark idr., 2002; Dono-
van, 2004; Sande, 2004; Nash idr., 2005; Young-Wolff idr., 2011; Mares idr.,
2011). Med individualne dejavnike štejemo impulzivnost, motnje razpo-
loženja, večjo potrebo po dražljajih, večjo osebnostno ranljivost, nagnje-
nost k uživanju psihoaktivnih snovi, pozitivna pričakovanja v povezavi z
alkoholom, stališče, da je alkohol povezovalec ljudi v socialnih interakcijah,
predhodno vključenost v delinkventna vedenja; med družinskimi dejavniki
so permisiven odnos staršev do pitja alkohola, nejasna pravila v družini,
permisivna ali pretirano toga in stroga vzgoja, slabši nadzor staršev nad
otroki, odsotnost komunikacije ali negativna komunikacija, nekonsisten-
tni ali oddaljeni starši, mladostnikova zaznava, da starši dovoljujejo nje-
govo pitje alkohola, uporaba alkohola in drugih psihoaktivnih snovi pri so-
rojencih; med šolske dejavnike štejemo odpor do šole, nižjo motivacijo do
učenja in šolskega dela, dejstvo, da šolski uspeh mladostniku ni vrednota,
odnos učiteljev in drugega šolskega osebja do alkohola; med vrstniške zgo-
dnjo uporabo različnih psihoaktivnih snovi pri vrstnikih, uporabo psiho-
aktivnih snovi v vrstniški skupini, pritisk vrstnikov, odnos vrstnikov do
alkohola, prepričanje, da večina vrstnikov redno pije alkohol; med skupno-
stne pa permisivne družbene norme do pitja alkohola, odsotnost ustrezne
zakonodaje ali neustrezno implementacijo, nejasnost prehoda v odraslost,
slabo pripadnost soseski in lokalni skupnosti, visoko dostopnost alkohola.
Med varovalnimi dejavniki pa so občutek kompetentnosti, asertivnosti,
sposobnost učinkovitega reševanja problemov, dobre socialne spretnosti
in oporno socialno omrežje, kakovosten odnos oz. ustrezna komunikacija
mladostnika s starši ter jasna stališča staršev do nepitja alkohola njiho-
vih otrok, občutek varnosti in pripadnosti družini ter šolski skupnosti in
skupno načrtovanje prostega časa (Cleveland idr., 2008; Brooks idr., 2012;
Hočevar idr., 2019; Sale idr., 2005).
Pomembno je tudi, da otroka opremimo z veščinami odločanja in reše-
vanja problemov, da se bo znal kasneje v življenju soočati s težavami in
bo usmerjen k iskanju rešitev. Krepiti moramo otrokovo samozavest tako,
da prepoznamo njegove dobre lastnosti in področja, kjer je uspešen, ter ga
pri tem spodbujamo. Otroka moramo naučiti, da se sam pohvali in si tako
gradi samozavest. Socialne spretnosti in oporno socialno omrežje pa kre-
pimo s tem, ko otroku omogočimo medvrstniško druženje. Tako mu po-
47
