Page 63 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Prepoznava in ukrepanje
ob samomorilnem vedenju
Vita Poštuvan
Univerza na Primorskem
vita.postuvan@upr.si
Saška Roškar
Nacionalni inštitut za javno zdravje
saska.roskar@nijz.si
Alenka Tančič Grum
Nacionalni inštitut za javno zdravje
alenka.tancic-grum@nijz.si
Samomor je velik družbeni in javnozdravstveni problem. Eden izmed ključ-
nih načinov preprečevanja samomora je izobraževanje in sodelovanje z vra-
tarji sistema (angl. gatekeepers), med katere se uvrščajo tudi psihologi.
Pomembno je, da imajo vratarji sistema občutek kompetentnosti in po-
trebna znanja za ukrepanje v primeru samomorilnega vedenja. Med naj-
pomembnejše kompetence, ki so za psihologe na različnih delovnih mestih
pomembne za ukrepanje ob samomorilni ogroženosti, se uvrščajo: prepo-
znavanje samomorilnega vedenja, ustrezno spraševanje o samomorilnih te-
žnjah, presoja o resnosti ogroženosti, ukrepanje ob resni ogroženosti in nu-
denje (osnovne) strokovne pomoči. Pomembno je, da se psihologi kot eni
izmed bolj izpostavljenih vratarjev sistema informirajo o znakih samomoril-
nega vedenja, kar omogoča pravočasno identifikacijo ogroženih. V fazi inter-
vencije, torej ukrepanja v primeru samomorilne ogroženosti, je pomembno,
da razumejo in sprejemajo meje osebne odgovornosti in da se tega občutka
ne prestrašijo, saj to lahko zaviralno vpliva na ukrepanje v primeru samo-
morilnega vedenja. Poznavanje in razumevanje pristopa Vprašaj – prepri-
čaj – napoti pomaga strukturirati ukrepanje v primeru samomorilne stiske,
tudi v zvezi z napotovanjem naprej oz. vključevanjem drugih strokovnjakov.
Pomembno je, da imajo psihologi vpogled tudi v značilnosti žalovanja po sa-
momoru, vključno z nudenjem primerne opore žalujočim. Pri tem je lahko
v pomoč Model rastoče rože, ki prikaže pomen socialnega okolja za razume-
vanje doživljanja ob smrti, predvsem ob samomoru (integracija dogodka,
ritualov, izražanja svojih čustev z odzivi družine, okolice in sistemov).
Izhodišča
V različnih študijah so ugotavljali, da lahko edukacija strokovnjakov iz
vsebin duševnega zdravja in samomorilnosti pomembno prispeva k pra-
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 61–71). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.61-71
ob samomorilnem vedenju
Vita Poštuvan
Univerza na Primorskem
vita.postuvan@upr.si
Saška Roškar
Nacionalni inštitut za javno zdravje
saska.roskar@nijz.si
Alenka Tančič Grum
Nacionalni inštitut za javno zdravje
alenka.tancic-grum@nijz.si
Samomor je velik družbeni in javnozdravstveni problem. Eden izmed ključ-
nih načinov preprečevanja samomora je izobraževanje in sodelovanje z vra-
tarji sistema (angl. gatekeepers), med katere se uvrščajo tudi psihologi.
Pomembno je, da imajo vratarji sistema občutek kompetentnosti in po-
trebna znanja za ukrepanje v primeru samomorilnega vedenja. Med naj-
pomembnejše kompetence, ki so za psihologe na različnih delovnih mestih
pomembne za ukrepanje ob samomorilni ogroženosti, se uvrščajo: prepo-
znavanje samomorilnega vedenja, ustrezno spraševanje o samomorilnih te-
žnjah, presoja o resnosti ogroženosti, ukrepanje ob resni ogroženosti in nu-
denje (osnovne) strokovne pomoči. Pomembno je, da se psihologi kot eni
izmed bolj izpostavljenih vratarjev sistema informirajo o znakih samomoril-
nega vedenja, kar omogoča pravočasno identifikacijo ogroženih. V fazi inter-
vencije, torej ukrepanja v primeru samomorilne ogroženosti, je pomembno,
da razumejo in sprejemajo meje osebne odgovornosti in da se tega občutka
ne prestrašijo, saj to lahko zaviralno vpliva na ukrepanje v primeru samo-
morilnega vedenja. Poznavanje in razumevanje pristopa Vprašaj – prepri-
čaj – napoti pomaga strukturirati ukrepanje v primeru samomorilne stiske,
tudi v zvezi z napotovanjem naprej oz. vključevanjem drugih strokovnjakov.
Pomembno je, da imajo psihologi vpogled tudi v značilnosti žalovanja po sa-
momoru, vključno z nudenjem primerne opore žalujočim. Pri tem je lahko
v pomoč Model rastoče rože, ki prikaže pomen socialnega okolja za razume-
vanje doživljanja ob smrti, predvsem ob samomoru (integracija dogodka,
ritualov, izražanja svojih čustev z odzivi družine, okolice in sistemov).
Izhodišča
V različnih študijah so ugotavljali, da lahko edukacija strokovnjakov iz
vsebin duševnega zdravja in samomorilnosti pomembno prispeva k pra-
Poštuvan, V. (ur.). (2020). Znanja, spretnosti in kompetence na področju
duševnega zdravja (str. 61–71). Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-6963-17-6.61-71
