Page 68 - Poštuvan, Vita (ur.). 2020. Znanja, spretnosti in kompetence na področju duševnega zdravja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 68
a Poštuvan, Saška Roškar in Alenka Tančič Grum
Prepoznava znakov samomorilnega vedenja
Predstavljajte si, da se boste srečali s spodaj navedenimi osebami (lahko v
okviru svojega dela ali pa v svojem prostem času). O osebah pred srečanjem
veste samo toliko, kot je zapisano spodaj (iz predhodnega telefonskega po-
govora ali informacij, ki so vam jih podali drugi).
Luka je dijak v 2. letniku gimnazije, kamor se vsak dan vozi iz podeželskega
naselja. Med sošolci nima pravega prijatelja in se pogosto počuti osamlje-
nega, še posebej, ker sta se ne dolgo nazaj razšla s punco. Rad igra kitaro, a
zanjo ni veliko časa, saj doma pričakujejo veliko pomoči na manjši kmetiji.
V šoli mu gre v redu, težave ima le pri matematiki. Včasih se mu zdi vse
brez veze in se poigrava z mislijo, kako bi bilo, če ga ne bi bilo.
Marjeta je knjižničarka srednjih let. Že več kot dva meseca se počuti zelo
na tleh. Začelo se je z ločitvenim postopkom in konflikti z domačimi. Po-
gosto je razdražljiva, se včasih zjoka brez razloga in nima veselja do dru-
ženja z ljudmi. Slabo spi, pogosto jo boli trebuh. Čeprav je včasih rada ku-
hala, ji to zdaj predstavlja napor.
Tone je upokojenec že 15 let in živi sam v manjšem stanovanju. Hčerka je
odrasla in živi v tujini, približno enkrat na mesec se slišita po telefonu.
Ima težave z nespečnostjo, bolečinami v hrbtu in s koncentracijo. Pred pol
leta mu je zdravnik diagnosticiral začetek Alzheimerjeve bolezni. Boji se
prihodnosti in odvisnosti od drugih. Čedalje pogosteje se srečuje s samo-
morilnimi mislimi.
Za pogovor z vsako posamezno osebo razmislite:
– Na kakšen način boste začeli pogovor?
– Ali boste preverili depresivno/samomorilno ogroženost? In če, na ka-
kšen način, kakšna vprašanja boste uporabili?
– Kaj bi storili v primeru zaznane samomorilne ogroženosti?
– Kam bi usmerili/napotili osebo po nadaljnjo pomoč? S kom bi se sami
posvetovali?
– Kako bi se vaša obravnava razlikovala, če bi osebo poznali iz vašega
osebnega življenja?
– S kakšnimi ovirami bi se lahko srečali pri takšnem pogovoru? Česa bi
se bali?
– Kaj/kdo bi vam bil(o) v oporo v takšnem pogovoru in po njem?
66
Prepoznava znakov samomorilnega vedenja
Predstavljajte si, da se boste srečali s spodaj navedenimi osebami (lahko v
okviru svojega dela ali pa v svojem prostem času). O osebah pred srečanjem
veste samo toliko, kot je zapisano spodaj (iz predhodnega telefonskega po-
govora ali informacij, ki so vam jih podali drugi).
Luka je dijak v 2. letniku gimnazije, kamor se vsak dan vozi iz podeželskega
naselja. Med sošolci nima pravega prijatelja in se pogosto počuti osamlje-
nega, še posebej, ker sta se ne dolgo nazaj razšla s punco. Rad igra kitaro, a
zanjo ni veliko časa, saj doma pričakujejo veliko pomoči na manjši kmetiji.
V šoli mu gre v redu, težave ima le pri matematiki. Včasih se mu zdi vse
brez veze in se poigrava z mislijo, kako bi bilo, če ga ne bi bilo.
Marjeta je knjižničarka srednjih let. Že več kot dva meseca se počuti zelo
na tleh. Začelo se je z ločitvenim postopkom in konflikti z domačimi. Po-
gosto je razdražljiva, se včasih zjoka brez razloga in nima veselja do dru-
ženja z ljudmi. Slabo spi, pogosto jo boli trebuh. Čeprav je včasih rada ku-
hala, ji to zdaj predstavlja napor.
Tone je upokojenec že 15 let in živi sam v manjšem stanovanju. Hčerka je
odrasla in živi v tujini, približno enkrat na mesec se slišita po telefonu.
Ima težave z nespečnostjo, bolečinami v hrbtu in s koncentracijo. Pred pol
leta mu je zdravnik diagnosticiral začetek Alzheimerjeve bolezni. Boji se
prihodnosti in odvisnosti od drugih. Čedalje pogosteje se srečuje s samo-
morilnimi mislimi.
Za pogovor z vsako posamezno osebo razmislite:
– Na kakšen način boste začeli pogovor?
– Ali boste preverili depresivno/samomorilno ogroženost? In če, na ka-
kšen način, kakšna vprašanja boste uporabili?
– Kaj bi storili v primeru zaznane samomorilne ogroženosti?
– Kam bi usmerili/napotili osebo po nadaljnjo pomoč? S kom bi se sami
posvetovali?
– Kako bi se vaša obravnava razlikovala, če bi osebo poznali iz vašega
osebnega življenja?
– S kakšnimi ovirami bi se lahko srečali pri takšnem pogovoru? Česa bi
se bali?
– Kaj/kdo bi vam bil(o) v oporo v takšnem pogovoru in po njem?
66
