Page 186 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 186
musica et artes
ju večjih glasbenih oblik; leta 1923 je npr. nastopil v krstni izvedbi Lajovičeve
skladbe Psalm 41 in 42 za veliki orkester, tenor in mešani zbor.
Ker razmere po prvi vojni niso omogočale ustanovitve in financiranja
poklicnega koncertnega orkestra, so pri GM z namenom pospešitve razvoja
orkestralne glasbe leta 1919 ustanovili ljubiteljski orkester (Orkestralno dru-
štvo). Ta orkester je svoj namen »gojiti resno instrumentalno, v prvi vrsti slo-
vensko glasbo«,27 izpolnjeval še zlasti z izvedbami novih izvirnih orkestralnih
del. Utrjeval je zavest o simfonični in tudi o komorni glasbi, saj so člani poleg
orkestralne glasbe vadili tudi komorno igro. Število izvedenih del (v dvajsetih
letih preko 250) priča o poslanstvu Orkestralnega društva. Podatki o izvaja-
nih delih kažejo tematsko in slogovno raznovrstnost repertoarja: izvajali so
skladbe baročnih in klasicističnih mojstrov, dela skladateljev romantičnega
sloga in sodobnih ustvarjalcev.28 Tudi glede narodnega porekla skladateljev je
očitna raznolikost.
Z izvedbami raznovrstnega repertoarja so se večale poustvarjalne zmož-
nosti (izurjenost) članov. Orkestralno društvo je bilo učilnica ne le za ljubi-
teljske, temveč tudi za nekatere bodoče poklicne glasbenike, saj so v orkestru
igrali tudi študenti konservatorija. Načelnik Ivan Karlin je ob 20-letnici de-
lovanja društva izpostavil njegov ljubiteljski značaj in ljubezen do glasbe, ki
je »društvo prijateljev instrumentalne glasbe« vodilo k vztrajnemu delu za
poglabljanje glasbenega znanja.29 Vzrok za to, da delovanje tega orkestra ni
imelo večjega pomena za razvoj poustvarjalnosti, je bila prav struktura njego-
vega članstva. Največji problem tega amaterskega orkestra je bila namreč fluk-
tuacija izvajalcev, odtok že izurjenih in pritok novih, v glavnem še neizurje-
nih članov. Člani so zapuščali društvo zaradi različnih, večinoma zunanjih
vzrokov, npr. zaradi zamenjave službe. Neizenačeno glasbeno znanje članov
je predstavljalo velik problem tudi pri izboru repertoarja. Za nekatere člane
so bila izbrana dela preveč zahtevna, za druge pa premalo, kar je na obeh stra-
neh povzročalo nezadovoljstvo. Dirigent Lucijan M. Škerjanc je zapisal, kako
težavno je bilo delo v ljubiteljskem orkestru, saj je bilo potrebno »stalno pri-
vabljati nove sodelavce, buditi veselje v omahljivcih, bodriti nevztrajne, potrpe-
27 Gl. četrti člen dokumenta »Poslovni red orkestralnega društva ‚Glasbene Matice‘ v Ljubljani«,
tipkopis, arhiv Glasbena matica/Orkestralno društvo, Narodna in univerzitetna knjižnica v
Ljubljani.
28 Avgust Pertot, »Pregled del, ki jih je Orkestralno društvo na svojih nastopih izvajalo«, v Orkestral-
no društvo Glasbene Matice ob 20 letnici (Ljubljana: Glasbena matica, 1940), 24–31.
29 Ivan Karlin, »Besede ob 20 letnici«, v Orkestralno društvo Glasbene Matice ob 20 letnici (Ljubljana:
Glasbena matica, 1940), 7.
184
ju večjih glasbenih oblik; leta 1923 je npr. nastopil v krstni izvedbi Lajovičeve
skladbe Psalm 41 in 42 za veliki orkester, tenor in mešani zbor.
Ker razmere po prvi vojni niso omogočale ustanovitve in financiranja
poklicnega koncertnega orkestra, so pri GM z namenom pospešitve razvoja
orkestralne glasbe leta 1919 ustanovili ljubiteljski orkester (Orkestralno dru-
štvo). Ta orkester je svoj namen »gojiti resno instrumentalno, v prvi vrsti slo-
vensko glasbo«,27 izpolnjeval še zlasti z izvedbami novih izvirnih orkestralnih
del. Utrjeval je zavest o simfonični in tudi o komorni glasbi, saj so člani poleg
orkestralne glasbe vadili tudi komorno igro. Število izvedenih del (v dvajsetih
letih preko 250) priča o poslanstvu Orkestralnega društva. Podatki o izvaja-
nih delih kažejo tematsko in slogovno raznovrstnost repertoarja: izvajali so
skladbe baročnih in klasicističnih mojstrov, dela skladateljev romantičnega
sloga in sodobnih ustvarjalcev.28 Tudi glede narodnega porekla skladateljev je
očitna raznolikost.
Z izvedbami raznovrstnega repertoarja so se večale poustvarjalne zmož-
nosti (izurjenost) članov. Orkestralno društvo je bilo učilnica ne le za ljubi-
teljske, temveč tudi za nekatere bodoče poklicne glasbenike, saj so v orkestru
igrali tudi študenti konservatorija. Načelnik Ivan Karlin je ob 20-letnici de-
lovanja društva izpostavil njegov ljubiteljski značaj in ljubezen do glasbe, ki
je »društvo prijateljev instrumentalne glasbe« vodilo k vztrajnemu delu za
poglabljanje glasbenega znanja.29 Vzrok za to, da delovanje tega orkestra ni
imelo večjega pomena za razvoj poustvarjalnosti, je bila prav struktura njego-
vega članstva. Največji problem tega amaterskega orkestra je bila namreč fluk-
tuacija izvajalcev, odtok že izurjenih in pritok novih, v glavnem še neizurje-
nih članov. Člani so zapuščali društvo zaradi različnih, večinoma zunanjih
vzrokov, npr. zaradi zamenjave službe. Neizenačeno glasbeno znanje članov
je predstavljalo velik problem tudi pri izboru repertoarja. Za nekatere člane
so bila izbrana dela preveč zahtevna, za druge pa premalo, kar je na obeh stra-
neh povzročalo nezadovoljstvo. Dirigent Lucijan M. Škerjanc je zapisal, kako
težavno je bilo delo v ljubiteljskem orkestru, saj je bilo potrebno »stalno pri-
vabljati nove sodelavce, buditi veselje v omahljivcih, bodriti nevztrajne, potrpe-
27 Gl. četrti člen dokumenta »Poslovni red orkestralnega društva ‚Glasbene Matice‘ v Ljubljani«,
tipkopis, arhiv Glasbena matica/Orkestralno društvo, Narodna in univerzitetna knjižnica v
Ljubljani.
28 Avgust Pertot, »Pregled del, ki jih je Orkestralno društvo na svojih nastopih izvajalo«, v Orkestral-
no društvo Glasbene Matice ob 20 letnici (Ljubljana: Glasbena matica, 1940), 24–31.
29 Ivan Karlin, »Besede ob 20 letnici«, v Orkestralno društvo Glasbene Matice ob 20 letnici (Ljubljana:
Glasbena matica, 1940), 7.
184
