Page 189 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 189
med ljubiteljstvom in profesionalizmom ...
ki igrajo večinoma standardni repertoar, prilagaja okusu občinstva oziroma
njegovim pričakovanjem, da bo poslušalo virtuozno igro.36
Proces cepitve ljubiteljskega in poklicnega glasbenega dela
Največ kritiških opazk je bilo v tridesetih letih 20. stoletja deležno prav delo-
vanje (ljubiteljskega) zbora GM, še vedno vidnega društvenega reprezentan-
ta. Očitali so mu preveliko število članov, kar je oviralo izvedbeno kvaliteto,
pa tudi repertoarno enostranskost in zastarelost. Kritiki so društveni odbor
opozarjali, da zbor premalo izvaja dela sodobnih skladateljev, da vztraja pri iz-
vajanju vokalno-inštrumentalnih del in pri repertoarju slovenskih, hrvaških
in srbskih skladateljev. Slednje je bilo delno tudi posledica izbora reprezenta-
tivnega repertoarja za navedene turneje v tujino in dolgih priprav nanje (ur-
jenja enakega repertoarja). Po drugi strani pa je bil izbor manj zahtevnega in
nemodernega repertoarja tudi posledica manjše prilagodljivosti pevcev, ki so
ostajali pri zboru dolga leta (Janez Završan je kot član prve zasedbe zbora npr.
ostal njegov član kar 50 let). Zbor je vseskozi ostal številčen, zasedba pa se je
le stežka pomlajala. Repertoar so morali prilagajati zmožnostim in tudi pre-
vladujočemu okusu ljubiteljskih pevcev. Zahteve po sodobnem repertoarju so
terjale poklicni zbor.
Leta 1936 je Marijan Lipovšek v prispevku o koncertnem življenju opo-
zoril na probleme, ki jih je prinašalo ljubiteljstvo na področju zborovstva in
zapisal: »V kvaliteti zborov je pri nas opaziti naklon navzdol. Na zborovskem
polju se začenjamo zanemarjati. Naloga Glasbene matice in tudi državnega
konservatorija je, da se tega zavesta in pravočasno preprečita zdrk v diletanti-
zem.«37 Na nujnost ločitve poklicnega in nepoklicnega ukvarjanja z glasbo,
ki je v večjih evropskih glasbenih središčih omogočala umetniški napredek,
je leta 1937 opozarjal tudi mladi skladatelj Franc Šturm. Z ozirom na sočasne
glasbene razmere v Pragi, ki jih je spoznal med študijskim izpopolnjevanjem,
je kritično ocenil situacijo na Slovenskem:
Vse naše glasbeno življenje se razvija v znamenju tihe borbe med amaterji in profe-
sionalci. Ker se amaterji uspešno pečajo le z vokalno glasbo in ker delujejo poklicni
glasbeniki le v orkestrih, moremo označiti to trenje tudi kot boj med vokalno in in-
strumentalno glasbo, kar je gotovo absurd. Vokalna glasba počasi, toda nezadržno
propada […] Alternativa amater ali profesional je tako ostro in nujno postavljena,
da zavisi od tega ves razvoj naše glasbe. Nasprotje med vokalno in instrumentalno
36 Pavel Šivic, »K sporedom letošnje koncertne in operne sezone«, Ljubljanski zvon 60, št. 2 (1940): 82.
37 Marijan Lipovšek, »Poglavje o našem koncertnem življenju«, Ljubljanski zvon 56 št. 6 (1936): 375.
187
ki igrajo večinoma standardni repertoar, prilagaja okusu občinstva oziroma
njegovim pričakovanjem, da bo poslušalo virtuozno igro.36
Proces cepitve ljubiteljskega in poklicnega glasbenega dela
Največ kritiških opazk je bilo v tridesetih letih 20. stoletja deležno prav delo-
vanje (ljubiteljskega) zbora GM, še vedno vidnega društvenega reprezentan-
ta. Očitali so mu preveliko število članov, kar je oviralo izvedbeno kvaliteto,
pa tudi repertoarno enostranskost in zastarelost. Kritiki so društveni odbor
opozarjali, da zbor premalo izvaja dela sodobnih skladateljev, da vztraja pri iz-
vajanju vokalno-inštrumentalnih del in pri repertoarju slovenskih, hrvaških
in srbskih skladateljev. Slednje je bilo delno tudi posledica izbora reprezenta-
tivnega repertoarja za navedene turneje v tujino in dolgih priprav nanje (ur-
jenja enakega repertoarja). Po drugi strani pa je bil izbor manj zahtevnega in
nemodernega repertoarja tudi posledica manjše prilagodljivosti pevcev, ki so
ostajali pri zboru dolga leta (Janez Završan je kot član prve zasedbe zbora npr.
ostal njegov član kar 50 let). Zbor je vseskozi ostal številčen, zasedba pa se je
le stežka pomlajala. Repertoar so morali prilagajati zmožnostim in tudi pre-
vladujočemu okusu ljubiteljskih pevcev. Zahteve po sodobnem repertoarju so
terjale poklicni zbor.
Leta 1936 je Marijan Lipovšek v prispevku o koncertnem življenju opo-
zoril na probleme, ki jih je prinašalo ljubiteljstvo na področju zborovstva in
zapisal: »V kvaliteti zborov je pri nas opaziti naklon navzdol. Na zborovskem
polju se začenjamo zanemarjati. Naloga Glasbene matice in tudi državnega
konservatorija je, da se tega zavesta in pravočasno preprečita zdrk v diletanti-
zem.«37 Na nujnost ločitve poklicnega in nepoklicnega ukvarjanja z glasbo,
ki je v večjih evropskih glasbenih središčih omogočala umetniški napredek,
je leta 1937 opozarjal tudi mladi skladatelj Franc Šturm. Z ozirom na sočasne
glasbene razmere v Pragi, ki jih je spoznal med študijskim izpopolnjevanjem,
je kritično ocenil situacijo na Slovenskem:
Vse naše glasbeno življenje se razvija v znamenju tihe borbe med amaterji in profe-
sionalci. Ker se amaterji uspešno pečajo le z vokalno glasbo in ker delujejo poklicni
glasbeniki le v orkestrih, moremo označiti to trenje tudi kot boj med vokalno in in-
strumentalno glasbo, kar je gotovo absurd. Vokalna glasba počasi, toda nezadržno
propada […] Alternativa amater ali profesional je tako ostro in nujno postavljena,
da zavisi od tega ves razvoj naše glasbe. Nasprotje med vokalno in instrumentalno
36 Pavel Šivic, »K sporedom letošnje koncertne in operne sezone«, Ljubljanski zvon 60, št. 2 (1940): 82.
37 Marijan Lipovšek, »Poglavje o našem koncertnem življenju«, Ljubljanski zvon 56 št. 6 (1936): 375.
187
