Page 187 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 187
med ljubiteljstvom in profesionalizmom ...
ti z začetniki«.30 Društveni orkester je moral na koncertih nastopati s člani
poklicnih orkestralnih združenj, saj so za izvedbe simfoničnih del potrebova-
li pihalce in trobilce.31 Potrebno je opozoriti tudi na pomanjkljivosti nastopov
združenega orkestra. Zaradi pomanjkanja vaj takšna priložnostna zveza izva-
jalcev ni omogočala primerne izvedbene ravni.
Z ustanovitvijo Koncertne poslovalnice leta 1922 in zaposlitvijo Karla
Mahkote je društvo pridobilo boljše možnosti za organizacijo koncertnega
življenja v Ljubljani in v drugih slovenskih krajih. Poleg društvenih koncer-
tov je Koncertna poslovalnica GM organizirala še koncerte drugih izvajalcev.
Pogosto so nastopali ljubiteljski zbori, angažirali so (poklicne) pevce, solistič-
ne in komorne glasbenike, le redko tudi orkestre. S tem je društvo podprlo
domače poustvarjace ter odprlo poti za predstavljanje tujih glasbenikov do-
mačemu občinstvu: tako je npr. nastopila Češka filharmonija iz Prage pod
vodstvom Václava Talicha (1926 in 1931), sloviti violončelist Caspar Cassa-
dó (1928), znani pianisti Arthur Rubinstein (1929) ter Viktorija Švihlíkova,
Rao ul Koczalski, Aleksander Borovsky, Nikolaj Orlov, Clifford Curzon (vsi
1939) in sloviti operni pevec Beniamino Gigli (1941). Na koncertih se je ob-
činstvo seznanjalo z novim vokalnim in inštrumentalnim, solističnim, ko-
mornim in simfoničnim repertoarjem. Eno izmed najpomembnejših dejanj
GM na koncertnem področju je bilo organiziranje Prvega glasbenega festi-
vala (1932). Z vrsto različnih prireditev in koncertov so predstavili dosežke
slovenske glasbe na vseh področjih glasbenega ustvarjanja: na zborovskem,
opernem, komornem in simfoničnem. Na tej manifestaciji slovenske glasbene
kulture so nastopili vsi društveni izvajalci (tudi mladinski zbor in orkester) in
člani poklicnih glasbenih združenj. Za zagotovitev festivalskega komornega
programa so na pobudo odbornika GM in ravnatelja Mateja Hubada že nekaj
mesecev prej v okviru Državnega konservatorija ustanovili godalni kvartet
študentov, na osrednjem vokalno-inštrumentalnem koncertu festivala so na-
stopili člani Orkestralnega društva, opernega in konservatorijskega orkestra
ter pevskega zbora GM. V sklopu festivalskih prireditev sta bila organizirana
tudi koncert cerkvene glasbe in operna predstava v Narodnem gledališču. Na
utrjenost tradicije ljubiteljskega zborovskega petja kaže tudi podatek o največ-
30 Lucijan M. Škerjanc, »Obstoj in poslanstvo orkestralnega društva«, v Orkestralno društvo Glasbene
Matice ob 20 letnici (Ljubljana: Glasbena matica, 1940), 10.
31 Statistični podatki kažejo, da je pretežni del članov Orkestralnega društva igral godalne inštru-
mente, le kaka desetina pa pihala oziroma trobila. V dvajsetih letih je med 213 člani tega orkestra le
pet članov igralo f lavto, trije klarinet, po eden oboo in rog, po šest trobento in pozavno in dva tol-
kala. Gl. Mavricij Neuberger, »Kratek zgodovinski pregled ob dvajsetletnici«, v Orkestralno druš-
tvo Glasbene Matice ob 20 letnici (Ljubljana: Glasbena matica, 1940), 15.
185
ti z začetniki«.30 Društveni orkester je moral na koncertih nastopati s člani
poklicnih orkestralnih združenj, saj so za izvedbe simfoničnih del potrebova-
li pihalce in trobilce.31 Potrebno je opozoriti tudi na pomanjkljivosti nastopov
združenega orkestra. Zaradi pomanjkanja vaj takšna priložnostna zveza izva-
jalcev ni omogočala primerne izvedbene ravni.
Z ustanovitvijo Koncertne poslovalnice leta 1922 in zaposlitvijo Karla
Mahkote je društvo pridobilo boljše možnosti za organizacijo koncertnega
življenja v Ljubljani in v drugih slovenskih krajih. Poleg društvenih koncer-
tov je Koncertna poslovalnica GM organizirala še koncerte drugih izvajalcev.
Pogosto so nastopali ljubiteljski zbori, angažirali so (poklicne) pevce, solistič-
ne in komorne glasbenike, le redko tudi orkestre. S tem je društvo podprlo
domače poustvarjace ter odprlo poti za predstavljanje tujih glasbenikov do-
mačemu občinstvu: tako je npr. nastopila Češka filharmonija iz Prage pod
vodstvom Václava Talicha (1926 in 1931), sloviti violončelist Caspar Cassa-
dó (1928), znani pianisti Arthur Rubinstein (1929) ter Viktorija Švihlíkova,
Rao ul Koczalski, Aleksander Borovsky, Nikolaj Orlov, Clifford Curzon (vsi
1939) in sloviti operni pevec Beniamino Gigli (1941). Na koncertih se je ob-
činstvo seznanjalo z novim vokalnim in inštrumentalnim, solističnim, ko-
mornim in simfoničnim repertoarjem. Eno izmed najpomembnejših dejanj
GM na koncertnem področju je bilo organiziranje Prvega glasbenega festi-
vala (1932). Z vrsto različnih prireditev in koncertov so predstavili dosežke
slovenske glasbe na vseh področjih glasbenega ustvarjanja: na zborovskem,
opernem, komornem in simfoničnem. Na tej manifestaciji slovenske glasbene
kulture so nastopili vsi društveni izvajalci (tudi mladinski zbor in orkester) in
člani poklicnih glasbenih združenj. Za zagotovitev festivalskega komornega
programa so na pobudo odbornika GM in ravnatelja Mateja Hubada že nekaj
mesecev prej v okviru Državnega konservatorija ustanovili godalni kvartet
študentov, na osrednjem vokalno-inštrumentalnem koncertu festivala so na-
stopili člani Orkestralnega društva, opernega in konservatorijskega orkestra
ter pevskega zbora GM. V sklopu festivalskih prireditev sta bila organizirana
tudi koncert cerkvene glasbe in operna predstava v Narodnem gledališču. Na
utrjenost tradicije ljubiteljskega zborovskega petja kaže tudi podatek o največ-
30 Lucijan M. Škerjanc, »Obstoj in poslanstvo orkestralnega društva«, v Orkestralno društvo Glasbene
Matice ob 20 letnici (Ljubljana: Glasbena matica, 1940), 10.
31 Statistični podatki kažejo, da je pretežni del članov Orkestralnega društva igral godalne inštru-
mente, le kaka desetina pa pihala oziroma trobila. V dvajsetih letih je med 213 člani tega orkestra le
pet članov igralo f lavto, trije klarinet, po eden oboo in rog, po šest trobento in pozavno in dva tol-
kala. Gl. Mavricij Neuberger, »Kratek zgodovinski pregled ob dvajsetletnici«, v Orkestralno druš-
tvo Glasbene Matice ob 20 letnici (Ljubljana: Glasbena matica, 1940), 15.
185
