Page 190 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 190
musica et artes
glasbo bo avtomatično odstranil prvi poklicni zbor. […] zavedajmo se, da je danes
glasba poklic, ne pa častna stroka za ‚narodov blagor‘!38
Šturm je opozoril na zastoje, ki jih je povzročalo vztrajanje pri prosvetnih in
skupnostnih načelih na področju umetniškega razvoja zborovske glasbe.
Razpoka med ljubiteljskim in poklicnim glasbenim delom se je v ob-
dobju med obema vojnama širila. Ko je GM z ustanovitvijo konservatorija iz-
polnila pogoje za profesionalizacijo glasbe na Slovenskem, je to spodbudilo
nastajanje novih glasbenih šol, orkestra, koncertnih poslovalnic in glasbenih
založb. Ljubljana, ki se je po prvi vojni vse bolj urbanizirala in širila, je ime-
la tedaj že okrog 60.000 prebivalcev.39 V središču Dravske banovine so glas-
beno življenje bogatile operne in operetne predstave Narodnega gledališča,
simfonični koncerti opernega orkestra in vojaške godbe Dravske divizije ter
od srede tridesetih let tudi Ljubljanske filharmonije. Delovalo je več kvalitet-
nih pevskih zborov, ki so na koncertih izvajali kvalitetna dela in predstavljali
nove slovenske skladbe. Poleg šole GM je delovala tudi glasbena šola železni-
čarskega društva Sloga, ob društveni založbi pa so nove skladbe tiskale še dru-
ge založbe.
Odbor GM je imel glasbenoizobraževalno funkcijo za najpomemb-
nejšo in je temu cilju vseskozi podrejal svoje programske načrte. Etično pos-
lanstvo glasbe, za katerega so se v programu zavzeli že ustanovitelji GM in ga
kot bistvo ukvarjanja z glasbo v obdobju med obema vojnama dojemali tudi
njihovi nasledniki, je bilo tisto, ki je vseskozi vodilo delovanje GM. To pona-
zarjajo tudi misli iz govora Julija Betetta, ravnatelja konservatorija in šole GM
na slovesnosti ob 10-letnici podržavljenja konservatorija leta 1936:
Prava umetnost, pa najsi bo katerikoli vrste, je in mora biti naša kulturna dobri-
na. […] Za pravilno spoznavanje in umevanje glasbe, te najpopularnejše in širo-
kim plastem najbližje in najdostopnejše umetnosti, pa je potrebna pravilna glasbena
vzgoja. Pravilen, sistematičen glasbeni pouk izoblikuje disciplino v svetu duševnosti
in čustvenosti posameznika, ga vzgaja h kritičnemu opazovanju in dojemanju. […]
Vrednote pravilne, solidne glasbene vzgoje so za vsakogar neprecenljive vrednosti.
Ne samo onega, ki se je odločil, da izkoristi svoj nadpovprečni muzikalni talent kot
življenjski poklic. Tudi pripadniki drugih poklicev bodo našli v glasbi in razumeva-
nju njenega jezika najzvestejšega prijatelja skozi vse življenje.40
38 Franc Šturm, »Glasba. Na razpotju«, Sodobnost 5, št. 1–2 (1937): 80–81.
39 Krajevni leksikon dravske banovine (Ljubljana: Uprava krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937),
367.
40 Julij Betetto, »10 let državnega konservatorija«, v Poročilo o šolskem letu 1935–36 (Ljubljana: Državni
konservatorij in šola Glasbene matice, 1936), 4–6.
188
glasbo bo avtomatično odstranil prvi poklicni zbor. […] zavedajmo se, da je danes
glasba poklic, ne pa častna stroka za ‚narodov blagor‘!38
Šturm je opozoril na zastoje, ki jih je povzročalo vztrajanje pri prosvetnih in
skupnostnih načelih na področju umetniškega razvoja zborovske glasbe.
Razpoka med ljubiteljskim in poklicnim glasbenim delom se je v ob-
dobju med obema vojnama širila. Ko je GM z ustanovitvijo konservatorija iz-
polnila pogoje za profesionalizacijo glasbe na Slovenskem, je to spodbudilo
nastajanje novih glasbenih šol, orkestra, koncertnih poslovalnic in glasbenih
založb. Ljubljana, ki se je po prvi vojni vse bolj urbanizirala in širila, je ime-
la tedaj že okrog 60.000 prebivalcev.39 V središču Dravske banovine so glas-
beno življenje bogatile operne in operetne predstave Narodnega gledališča,
simfonični koncerti opernega orkestra in vojaške godbe Dravske divizije ter
od srede tridesetih let tudi Ljubljanske filharmonije. Delovalo je več kvalitet-
nih pevskih zborov, ki so na koncertih izvajali kvalitetna dela in predstavljali
nove slovenske skladbe. Poleg šole GM je delovala tudi glasbena šola železni-
čarskega društva Sloga, ob društveni založbi pa so nove skladbe tiskale še dru-
ge založbe.
Odbor GM je imel glasbenoizobraževalno funkcijo za najpomemb-
nejšo in je temu cilju vseskozi podrejal svoje programske načrte. Etično pos-
lanstvo glasbe, za katerega so se v programu zavzeli že ustanovitelji GM in ga
kot bistvo ukvarjanja z glasbo v obdobju med obema vojnama dojemali tudi
njihovi nasledniki, je bilo tisto, ki je vseskozi vodilo delovanje GM. To pona-
zarjajo tudi misli iz govora Julija Betetta, ravnatelja konservatorija in šole GM
na slovesnosti ob 10-letnici podržavljenja konservatorija leta 1936:
Prava umetnost, pa najsi bo katerikoli vrste, je in mora biti naša kulturna dobri-
na. […] Za pravilno spoznavanje in umevanje glasbe, te najpopularnejše in širo-
kim plastem najbližje in najdostopnejše umetnosti, pa je potrebna pravilna glasbena
vzgoja. Pravilen, sistematičen glasbeni pouk izoblikuje disciplino v svetu duševnosti
in čustvenosti posameznika, ga vzgaja h kritičnemu opazovanju in dojemanju. […]
Vrednote pravilne, solidne glasbene vzgoje so za vsakogar neprecenljive vrednosti.
Ne samo onega, ki se je odločil, da izkoristi svoj nadpovprečni muzikalni talent kot
življenjski poklic. Tudi pripadniki drugih poklicev bodo našli v glasbi in razumeva-
nju njenega jezika najzvestejšega prijatelja skozi vse življenje.40
38 Franc Šturm, »Glasba. Na razpotju«, Sodobnost 5, št. 1–2 (1937): 80–81.
39 Krajevni leksikon dravske banovine (Ljubljana: Uprava krajevnega leksikona Dravske banovine, 1937),
367.
40 Julij Betetto, »10 let državnega konservatorija«, v Poročilo o šolskem letu 1935–36 (Ljubljana: Državni
konservatorij in šola Glasbene matice, 1936), 4–6.
188
