Page 191 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 191
med ljubiteljstvom in profesionalizmom ...
Leta 1942 so koncerti in druge prireditve ob 60-letnici delovanja društve-
ne šole GM potekali pod geslom Učite se glasbe v prepričanju, da se glasbe-
na vzgoja ne tiče le posameznika, ampak je »velikega pomena za ves narod«.41
Bistvo delovanja vsakega društva – poudarjanje etičnih principov in dajanje
prednosti skupnostnim načelom, ki je bilo v programskih načrtih GM prisot-
no ves čas, je od tridesetih let 20. stoletja dalje osrednjo slovensko glasbeno in-
stitucijo potiskalo iz središča umetnostnega dogajanja.
Glasbena matica na razpotju
Diletantizem (nem. Dilettantismus), s pojmom diletant povezana ljubiteljska
glasbena praksa meščanskega sloja, ki je v evropskem glasbenem prostoru 19.
stoletja imela pozitivno konotacijo, je kasneje ob postopni institucionalizaci-
ji glasbenega življenja izgubila svojo vlogo in pridobivala slabšalen pomen.42
Prosvetno motiviran diletantizem, ki mu lokalnim razmeram prilagojeno slo-
vensko različico najdemo v pojmu čitalništvo, je na Slovenskem do začetka
20. stoletja postopoma izgubljal pozitiven pomen v pogledu izgrajevanja kul-
ture na narodni osnovi. Ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje je po prvi vojni v
drugačnih političnih (državotvornih) okoliščinah izgubilo svojo vlogo v kul-
turnem osamosvajanju Slovencev, z ustanovitvijo konservatorija in ob izpol-
nitvi pogojev za poklicno delo pa tudi pomembno razvojno vlogo. Vztrajanje
pri utilitarističnih načelih in spodbujanju ustvarjalnosti ter poustvarjalnos ti
za širše sloje, tj. glasbe »v ljudskem duhu«, ki naj bi bila širše sprejeta in ra-
zumljena, po meri in okusu najširših slojev, ni bilo več v sozvočju s časom, s
spremenjenimi razmerami in z novimi možnostmi za glasbeno delo. »Duh
amaterizma«, kot je ta načela z besedno zvezo poimenoval Primož Kuret, je
zaviral razvoj glasbe kot umetnosti. Slovenska glasba se je v tridesetih letih 20.
stoletja znašla na razpotju, z njo pa tudi poslanstvo in naloge največjega slo-
venskega glasbenega društva. Ohranjanje ljubiteljstva kot bistvene sestavine
programskih vodil GM, vztrajanja pri prosvetnih ciljih in narodnostnih na-
čelih, je oviralo razvoj glasbe kot samostojne umetnosti.
GM je v obdobju med obema vojnama na področju glasbenega izobraže-
vanja, založniške in koncertne dejavnosti postopoma izgubljala osrednjo vlo-
go, a je ohranila prvenstvo in pomembno razvojno vlogo z drugima dvema
svojima dejavnostima – to sta bili skrb za ljudsko glasbeno dediščino in za
slovenski glasbeni arhiv. Obsežni knjižnični fond njenega arhiva je nudil raz
novrstno notno gradivo za ljubiteljsko in poklicno poustvarjalnost, pa tudi
41 »Praznik naše glasbene kulture«, Slovenski narod, 9. maj 1942, 2.
42 Erich Reimer, »Kenner – Liebhaber – Dilettant«, v Handwörterbuch der musikalischen Terminologie,
ur. Hans Heinrich Eggebrecht (Wiesbaden: Franz Steiner Verlag, 1975), 14–16.
189
Leta 1942 so koncerti in druge prireditve ob 60-letnici delovanja društve-
ne šole GM potekali pod geslom Učite se glasbe v prepričanju, da se glasbe-
na vzgoja ne tiče le posameznika, ampak je »velikega pomena za ves narod«.41
Bistvo delovanja vsakega društva – poudarjanje etičnih principov in dajanje
prednosti skupnostnim načelom, ki je bilo v programskih načrtih GM prisot-
no ves čas, je od tridesetih let 20. stoletja dalje osrednjo slovensko glasbeno in-
stitucijo potiskalo iz središča umetnostnega dogajanja.
Glasbena matica na razpotju
Diletantizem (nem. Dilettantismus), s pojmom diletant povezana ljubiteljska
glasbena praksa meščanskega sloja, ki je v evropskem glasbenem prostoru 19.
stoletja imela pozitivno konotacijo, je kasneje ob postopni institucionalizaci-
ji glasbenega življenja izgubila svojo vlogo in pridobivala slabšalen pomen.42
Prosvetno motiviran diletantizem, ki mu lokalnim razmeram prilagojeno slo-
vensko različico najdemo v pojmu čitalništvo, je na Slovenskem do začetka
20. stoletja postopoma izgubljal pozitiven pomen v pogledu izgrajevanja kul-
ture na narodni osnovi. Ljubiteljsko glasbeno udejstvovanje je po prvi vojni v
drugačnih političnih (državotvornih) okoliščinah izgubilo svojo vlogo v kul-
turnem osamosvajanju Slovencev, z ustanovitvijo konservatorija in ob izpol-
nitvi pogojev za poklicno delo pa tudi pomembno razvojno vlogo. Vztrajanje
pri utilitarističnih načelih in spodbujanju ustvarjalnosti ter poustvarjalnos ti
za širše sloje, tj. glasbe »v ljudskem duhu«, ki naj bi bila širše sprejeta in ra-
zumljena, po meri in okusu najširših slojev, ni bilo več v sozvočju s časom, s
spremenjenimi razmerami in z novimi možnostmi za glasbeno delo. »Duh
amaterizma«, kot je ta načela z besedno zvezo poimenoval Primož Kuret, je
zaviral razvoj glasbe kot umetnosti. Slovenska glasba se je v tridesetih letih 20.
stoletja znašla na razpotju, z njo pa tudi poslanstvo in naloge največjega slo-
venskega glasbenega društva. Ohranjanje ljubiteljstva kot bistvene sestavine
programskih vodil GM, vztrajanja pri prosvetnih ciljih in narodnostnih na-
čelih, je oviralo razvoj glasbe kot samostojne umetnosti.
GM je v obdobju med obema vojnama na področju glasbenega izobraže-
vanja, založniške in koncertne dejavnosti postopoma izgubljala osrednjo vlo-
go, a je ohranila prvenstvo in pomembno razvojno vlogo z drugima dvema
svojima dejavnostima – to sta bili skrb za ljudsko glasbeno dediščino in za
slovenski glasbeni arhiv. Obsežni knjižnični fond njenega arhiva je nudil raz
novrstno notno gradivo za ljubiteljsko in poklicno poustvarjalnost, pa tudi
41 »Praznik naše glasbene kulture«, Slovenski narod, 9. maj 1942, 2.
42 Erich Reimer, »Kenner – Liebhaber – Dilettant«, v Handwörterbuch der musikalischen Terminologie,
ur. Hans Heinrich Eggebrecht (Wiesbaden: Franz Steiner Verlag, 1975), 14–16.
189
