Page 188 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 188
musica et artes

jem številu poslušalcev festivalske prireditve; na skupnem koncertu praškega,
češkega in slovenskega zbora se jih je na Kongresnem trgu zbralo kar štiri ti-
soč.32

Prosvetni nameni so ostali v koncertni politiki prisotni že od začet-
ka koncertne društvene dejavnosti. Z organizacijo mladinskih koncertov v
Ljubljani je GM med obema vojnama izobraževala in vzgajala bodočo kon-
certno publiko predvsem za poslušanje inštrumentalne in simfonične glas-
be, z organizacijo gostovanj Orkestralnega društva po slovenskih krajih pa
tudi tisto občinstvo, ki je le redko imelo priložnost prisluhniti koncertom
simfonične glasbe. V šolskem letu 1923/24 so začeli pripravljati »muzikalna
predavanja«, koncerte s predavanji. Predavanju je sledil glasbeni del, na ka-
terem so nastopili znani slovenski in tudi tuji poustvarjalci ter učitelji. Pri-
pravili so tematske koncerte o pesmi, klavirski sonati, ariji, violinski sonati,
baladi in melodrami, sonati za violončelo, mladinski pesmi in harfi, koncert
ob stoletnici rojstva Bedřicha Smetane, tematske koncerte o orglah in orgel-
skih oblikah, godalnem komornem kvartetu, glasbi za pihala in vokalnem
moškem kvartetu.33 V naslednjih letih so pripravljali takšne koncerte manj
pogosto, za tematiko pa izbirali zanimive glasbenozgodovinske teme.34

Razpoka med ljubiteljstvom in profesionalizmom se je na področju
koncertne dejavnosti GM kazala v repertoarni politiki. To kažejo tudi očitki
izbire »standardnega repertoarja« po meri in okusu najbolj številčnega ob-
činstva. Pri ocenjevanju delovanja Koncertne poslovalnice GM leta 1925 je bil
precej kritičen Stanko Vurnik, ki je vodstvu zameril premajhno skrb za umet-
niško vreden in moderen program.35 Ob tem je opozoril na potrebnost do-
mačega poklicnega koncertnega orkestra in godalnega kvarteta, ki bi pred-
stavljala temelj za izboljšanje koncertnega življenja. Kasneje (leta 1940) je bil
glede izvedenega repertoarja kritičen Pavel Šivic. Zapisal je, da se koncertna
poslovalnica GM z angažiranjem znanih umetnikov mednarodnega slovesa,

32 T. [verjetno Matija Tomc], »Koncert slovanske pesmi«, Ponedeljski Slovenec, 17. maj 1932, 3.
33 Na teh mladinskih koncertih so predavali Pavel Kozina, Emil Adamič, Josip Mantuani in Stanko

Premrl.
34 V šolskem letu 1924/25 so organizirali predavanja Glasba Poljakov (predaval Emil Adamič), Glas-

ba Hrvatov (predaval Josip Brnobič), Glasba Slovencev (predaval Zorko Prelovec), Glasba Srbov (pre-
daval Srečko Kumar), Začetek slovenske umetne glasbe (predaval Pavel Kozina), O Brucknerjevi VII.
simfoniji (predaval Josip Mantuani), leta 1925 predavanje Glasba severnih narodov (predaval Josip
Mantuani), leta 1926 predavanje Glasba Francozov (predaval Matija Bravničar), leta 1926 predavan-
je Zgodovina vojaških godb (predaval Josip Čerin), leta 1928 predavanje Muzikalno predavanje v prosla-
vo 50-letnice Emila Adamiča (predaval Josip Mantuani).
35 Stanko Vurnik, »Slovensko glasbeno življenje v letu 1925«, Dom in svet 39, št. 1 (1926): 63.

186
   183   184   185   186   187   188   189   190   191   192   193