Page 349 - Vinkler, Jonatan, in Jernej Weiss. ur. 2014. Musica et Artes: ob osemdesetletnici Primoža Kureta. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 349
izdelovalec klavirjev martin ropas ...
je in pianine, popravila in uglaševanje. Podpisal se je kot »Martin Ropas, k. k.
Claviererzeuger«,28 s čimer je izkazoval pridobljene cesarsko-kraljeve referen-
ce. Hiša, v katero se je družina preselila leta 1892, je bila ob Ljubljanski cesti na
številki 6629 v celjskem predmestju, ki so ga imenovali tudi Lava pri Celju ali
Medlog. Ropas je bil tudi poslej aktiven v promoviranju svojih izdelkov. Med
drugim je med letoma 1894 in 1910 redno oglaševal v almanahu Ilustrovani
narodni koledar.30 Povsod ga najdemo pod firmo »Martin Ropas, Clavierfab-
rikant in Cilli«. Kot podjeten mož je znal oceniti poslovno priložnost. Tako
tudi razumemo njegovo članstvo v čitalnicah in bralnih društvih31, kamor so
zahajali glasbeno razgledani člani in redno pripravljali prireditve z glasbeni-
mi točkami, predvsem pa so predstavljali potencialne kupce. V drugi polovici
19. stoletja je bila klavirska glasba že stalnica društvenih prireditev in razšir-
jena v meščanskih domovih. Premožnejša društva so poskrbela za nakup pri-
mernega klavirja, druga so glasbila najemala. Navajamo zgovoren primer ene-
ga izmed celjskih društev, ki pravi:
(Za koncert dne 17. t m.) imamo še nekaj podatkov pridejati. Gospico Wolsko sprem-
lja na klavirju gospa Debelakova, soproga c. in kr. majorja v p., ki je to vlogo vzpreje-
la iz posebne naklonjenosti društvu. Opozarjamo tudi na klavir, ki bo ta večer služil
spremljevanju. Klavir je v ta namen prepustil g. Ropaš [v nekaterih primerih se
priimek omenja kot Ropaš], da občinstvo vidi in sliši, koliko premore domačin.
Klavir je opremljen z od izdelovatelja izumljeno mehaniko ter zamore tekmovati z
najboljšimi proizvodi. G. med. dr. Ipavic, sin slavnoznanega slovenskega skladate-
lja dr. Gustava Ipavica, zložil je za ta večer novo skladbo »Pomladansko«. Gospi-
ca Wolska je drage volje prevzela proizvajanje te skladbe ter bo isto pela v tretji seri-
ji kot prvo točko.«32
Martin Ropas je bil tudi dobrotnik na tombolah, organiziranih v do-
brodelni namen.33 Svojo ponudbo je promoviral tudi v Ljubljani,34 podobno,
28 Deutche Wacht, 8. 11. 1891, 10.
29 De Wit je za delavnico Martina Ropasa navedel naslov Ljubljanska cesta 16.
30 Prim. Ilustrovani narodni koledar za leto 1898, oglas na strani 115.
31 Navajam Ropasovo članstvo v Bralnem društvu Sv. Jurij ob Taboru: Slovenski gospodar, 4. 9. 1890, 5.
32 Domovina, 18. 4. 1898, 2. Zanimiv je tudi navedek o Josipu Ipavcu, ki ga pisec titulira kot doktorja
medicine, s čimer je lahko potrjena teza, da je študiral medicino, še preden se je v letnem semestru
leta 1898 vpisal na univerzo v Gradcu, vendar ni znano, kje. Opozoriti velja tudi na Ipavčevo »novo
skladbo«, imenovano Pomladanska (verjetno gre za delo Frühlingslied, napisano za srednji glas in
klavir), katere čas nastanka doslej ni bil znan, prav tako ne, da jo je prva izvedla celjska meščanka in
pevka »gospica Wolska« na koncertu 18. 4. 1898 v Celju.
33 Slovenski narod, 21. 11. 1890, 4.
34 Kot izdelovalec klavirjev je na primer omenjen v lokalu Gasthof Südbanhof (Laibacher Zeitung, 2.
12. 1884, 4) in v hotelu Stadt Wien (Laibacher Zeitung, 21. 10. 1887, 4).
347
je in pianine, popravila in uglaševanje. Podpisal se je kot »Martin Ropas, k. k.
Claviererzeuger«,28 s čimer je izkazoval pridobljene cesarsko-kraljeve referen-
ce. Hiša, v katero se je družina preselila leta 1892, je bila ob Ljubljanski cesti na
številki 6629 v celjskem predmestju, ki so ga imenovali tudi Lava pri Celju ali
Medlog. Ropas je bil tudi poslej aktiven v promoviranju svojih izdelkov. Med
drugim je med letoma 1894 in 1910 redno oglaševal v almanahu Ilustrovani
narodni koledar.30 Povsod ga najdemo pod firmo »Martin Ropas, Clavierfab-
rikant in Cilli«. Kot podjeten mož je znal oceniti poslovno priložnost. Tako
tudi razumemo njegovo članstvo v čitalnicah in bralnih društvih31, kamor so
zahajali glasbeno razgledani člani in redno pripravljali prireditve z glasbeni-
mi točkami, predvsem pa so predstavljali potencialne kupce. V drugi polovici
19. stoletja je bila klavirska glasba že stalnica društvenih prireditev in razšir-
jena v meščanskih domovih. Premožnejša društva so poskrbela za nakup pri-
mernega klavirja, druga so glasbila najemala. Navajamo zgovoren primer ene-
ga izmed celjskih društev, ki pravi:
(Za koncert dne 17. t m.) imamo še nekaj podatkov pridejati. Gospico Wolsko sprem-
lja na klavirju gospa Debelakova, soproga c. in kr. majorja v p., ki je to vlogo vzpreje-
la iz posebne naklonjenosti društvu. Opozarjamo tudi na klavir, ki bo ta večer služil
spremljevanju. Klavir je v ta namen prepustil g. Ropaš [v nekaterih primerih se
priimek omenja kot Ropaš], da občinstvo vidi in sliši, koliko premore domačin.
Klavir je opremljen z od izdelovatelja izumljeno mehaniko ter zamore tekmovati z
najboljšimi proizvodi. G. med. dr. Ipavic, sin slavnoznanega slovenskega skladate-
lja dr. Gustava Ipavica, zložil je za ta večer novo skladbo »Pomladansko«. Gospi-
ca Wolska je drage volje prevzela proizvajanje te skladbe ter bo isto pela v tretji seri-
ji kot prvo točko.«32
Martin Ropas je bil tudi dobrotnik na tombolah, organiziranih v do-
brodelni namen.33 Svojo ponudbo je promoviral tudi v Ljubljani,34 podobno,
28 Deutche Wacht, 8. 11. 1891, 10.
29 De Wit je za delavnico Martina Ropasa navedel naslov Ljubljanska cesta 16.
30 Prim. Ilustrovani narodni koledar za leto 1898, oglas na strani 115.
31 Navajam Ropasovo članstvo v Bralnem društvu Sv. Jurij ob Taboru: Slovenski gospodar, 4. 9. 1890, 5.
32 Domovina, 18. 4. 1898, 2. Zanimiv je tudi navedek o Josipu Ipavcu, ki ga pisec titulira kot doktorja
medicine, s čimer je lahko potrjena teza, da je študiral medicino, še preden se je v letnem semestru
leta 1898 vpisal na univerzo v Gradcu, vendar ni znano, kje. Opozoriti velja tudi na Ipavčevo »novo
skladbo«, imenovano Pomladanska (verjetno gre za delo Frühlingslied, napisano za srednji glas in
klavir), katere čas nastanka doslej ni bil znan, prav tako ne, da jo je prva izvedla celjska meščanka in
pevka »gospica Wolska« na koncertu 18. 4. 1898 v Celju.
33 Slovenski narod, 21. 11. 1890, 4.
34 Kot izdelovalec klavirjev je na primer omenjen v lokalu Gasthof Südbanhof (Laibacher Zeitung, 2.
12. 1884, 4) in v hotelu Stadt Wien (Laibacher Zeitung, 21. 10. 1887, 4).
347
