Page 36 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 36
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
glas: le kakšna je korist od takšnih ali drugačnih poučevanih vsebin? Dvom je mogoče apli-
cirati na prav vsako od njih – in če se smemo nekoliko poigrati ad absurdum, si lahko za-
stavimo vrsto takšnih vprašanj: »Zakaj bi se kdo učil slovenskega jezika? Saj ga vendar vsi
znamo – tudi takšni, ki imajo štiri razrede osnovne šole!« »Zakaj se učiti matematike in
računstva? Saj imamo kalkulatorje!« »Zakaj se učiti geografije? Saj vendar obstaja GPS!«
Ni se treba ustaviti pri tako temeljnih vedah. »Zakaj študij ekonomije? Saj so ravno eko-
nomisti povzročili zadnjo veliko krizo!« »Zakaj študirati računalništvo? Steve Jobs ni niti
končal fakultete!« In tako naprej. Vsak trezen razmislek pove, da gre za smešne pomisleke,
ki bi v resnici morali sprožati salve smeha.
Vendar pa te zgornje zgodbe vseeno ne moremo končati v enako šaljivih tonih. Eden
od njenih udeležencev je namreč nazadnje brez šale zaključil: »No, geografija je že po-
membna, ker je dobro poznati svet okoli sebe. Strinjam pa se, da je poučevanje zgodovi-
ne povsem odveč. Zgodovina je namreč že bila, mi pa živimo zdaj in zanimati bi nas mora-
la prihodnost!«
Dogodek št. 2
Med priložnostnim pogovorom na eni od slovenskih univerz je dekan ene od fakultet pred-
stojniku enega od ustanovnih oddelkov prav te univerze, ki je mimogrede tudi eden najsta-
rejših oddelkov na dotični fakulteti, sestavil nekako takšno razmišljanje: »Veste, na oddel-
ku za […] so se že povezali z veleposlaništvom […] in se dogovorili za sodelovanje, ki bi lahko
navrglo nekaj sredstev.« Predstojnik oddelka je našpičil ušesa in čakal, kaj sledi. Naj ome-
nimo, da so kurikulumu oddelka blizu tudi vsebine, ki so tesno (ne pa neločljivo) povezane
z obdobjem zgodnjega krščanstva. Dekan je nadaljeval: »Kaj ko bi se vi povezali z Vatika-
nom? Morda pa bi od njih prišlo kaj za izvajanje vaših dejavnosti!« Morda ne bo odveč do-
dati, da besede niso bile izrečene v šali, četudi se vse skupaj sliši kot (slaba) šala.
Ne glede na to, ali se nam obe zgodbi zdita nič več kot slaba šala, sta mračni znanilki
tega, da sta tudi v prostor sekundarnega in terciarnega izobraževanja vdrli dve nevarni pre-
misi: da mora biti znanje neposredno uporabno – lahko bi rekli tudi »aplikativno« (»svo-
je dijake učim tujega jezika, da si bodo v tuji deželi znali kupiti nogavice«) – in da morajo
biti poučevane vsebine finančno rentabilne; da mora torej neki univerzitetni oz. fakultetni
oddelek prinašati denar (če ne z glavarino, pa vsaj z »donacijami«), če naj obstane.
Projekt »Razvijanje kulture kakovosti in odličnosti«
na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem
12. 10. 2012 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) obja-
vilo »Javni razpis za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti na visokošolskih zavo-
dih v Republiki Sloveniji v letih 2012–2015«, ki naj bi med upravičene prijavitelje (javni in
zasebni visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji), potem ko bi bili izbrani, razdelil sku-
pno 5.200.000 €; razpis je sledil še enemu velikemu javnemu razpisu MIZŠ, tj. »Javnemu
razpisu za sofinanciranje aktivnosti v letih 2013–2015, ki spodbujajo internacionalizacijo
slovenskega visokega šolstva«. Ta razpis naj bi med prijavljene in izbrane subjekte razde-
lil 3.960.000 €.
Posebno dimenzijo da novici serija spletnih komentarjev, med katerimi izstopa komentar, da »se živi od dela in
ne od znanja latinščine«.
34
glas: le kakšna je korist od takšnih ali drugačnih poučevanih vsebin? Dvom je mogoče apli-
cirati na prav vsako od njih – in če se smemo nekoliko poigrati ad absurdum, si lahko za-
stavimo vrsto takšnih vprašanj: »Zakaj bi se kdo učil slovenskega jezika? Saj ga vendar vsi
znamo – tudi takšni, ki imajo štiri razrede osnovne šole!« »Zakaj se učiti matematike in
računstva? Saj imamo kalkulatorje!« »Zakaj se učiti geografije? Saj vendar obstaja GPS!«
Ni se treba ustaviti pri tako temeljnih vedah. »Zakaj študij ekonomije? Saj so ravno eko-
nomisti povzročili zadnjo veliko krizo!« »Zakaj študirati računalništvo? Steve Jobs ni niti
končal fakultete!« In tako naprej. Vsak trezen razmislek pove, da gre za smešne pomisleke,
ki bi v resnici morali sprožati salve smeha.
Vendar pa te zgornje zgodbe vseeno ne moremo končati v enako šaljivih tonih. Eden
od njenih udeležencev je namreč nazadnje brez šale zaključil: »No, geografija je že po-
membna, ker je dobro poznati svet okoli sebe. Strinjam pa se, da je poučevanje zgodovi-
ne povsem odveč. Zgodovina je namreč že bila, mi pa živimo zdaj in zanimati bi nas mora-
la prihodnost!«
Dogodek št. 2
Med priložnostnim pogovorom na eni od slovenskih univerz je dekan ene od fakultet pred-
stojniku enega od ustanovnih oddelkov prav te univerze, ki je mimogrede tudi eden najsta-
rejših oddelkov na dotični fakulteti, sestavil nekako takšno razmišljanje: »Veste, na oddel-
ku za […] so se že povezali z veleposlaništvom […] in se dogovorili za sodelovanje, ki bi lahko
navrglo nekaj sredstev.« Predstojnik oddelka je našpičil ušesa in čakal, kaj sledi. Naj ome-
nimo, da so kurikulumu oddelka blizu tudi vsebine, ki so tesno (ne pa neločljivo) povezane
z obdobjem zgodnjega krščanstva. Dekan je nadaljeval: »Kaj ko bi se vi povezali z Vatika-
nom? Morda pa bi od njih prišlo kaj za izvajanje vaših dejavnosti!« Morda ne bo odveč do-
dati, da besede niso bile izrečene v šali, četudi se vse skupaj sliši kot (slaba) šala.
Ne glede na to, ali se nam obe zgodbi zdita nič več kot slaba šala, sta mračni znanilki
tega, da sta tudi v prostor sekundarnega in terciarnega izobraževanja vdrli dve nevarni pre-
misi: da mora biti znanje neposredno uporabno – lahko bi rekli tudi »aplikativno« (»svo-
je dijake učim tujega jezika, da si bodo v tuji deželi znali kupiti nogavice«) – in da morajo
biti poučevane vsebine finančno rentabilne; da mora torej neki univerzitetni oz. fakultetni
oddelek prinašati denar (če ne z glavarino, pa vsaj z »donacijami«), če naj obstane.
Projekt »Razvijanje kulture kakovosti in odličnosti«
na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem
12. 10. 2012 je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (v nadaljevanju MIZŠ) obja-
vilo »Javni razpis za vzpostavitev sistema zagotavljanja kakovosti na visokošolskih zavo-
dih v Republiki Sloveniji v letih 2012–2015«, ki naj bi med upravičene prijavitelje (javni in
zasebni visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji), potem ko bi bili izbrani, razdelil sku-
pno 5.200.000 €; razpis je sledil še enemu velikemu javnemu razpisu MIZŠ, tj. »Javnemu
razpisu za sofinanciranje aktivnosti v letih 2013–2015, ki spodbujajo internacionalizacijo
slovenskega visokega šolstva«. Ta razpis naj bi med prijavljene in izbrane subjekte razde-
lil 3.960.000 €.
Posebno dimenzijo da novici serija spletnih komentarjev, med katerimi izstopa komentar, da »se živi od dela in
ne od znanja latinščine«.
34