Page 31 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 31
deformacija izobraževalne vertikale in njen vpliv na kakovost študija ...
Sklep
Zgoraj navedeni podatki vodijo do treh sklepov. Prvič, v Sloveniji se soočamo s pretrgano
povezavo med potrebami gospodarstva in outputi slovenskega izobraževalnega sistema. O
pretrgani povezavi priča statistika izrazito rastočega vpisa na visokošolske izobraževalne
organizacije, ki se umiri šele v letu 2010 (redni študenti) ter v letu 2006 (izredni študenti).
Medtem ko je konkurenčnost slovenskega gospodarstva upadala, se je delež vpisanih na vi-
sokošolske izobraževalne organizacije povečeval in je še danes previsok. Drugič, Slovenijo
lahko na prvi pogled, izhajajoč iz teorije različic kapitalizma, umestimo med koordinirana
tržna gospodarstva. Za tovrstna gospodarstva je značilna tesna povezanost med outputi iz-
obraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva. Na žalost pa so izobraževalne politike
in outputi slovenskega izobraževalnega sistema predvsem rezultat zasebnih in kratkoroč-
nih interesov akterjev, ki nastopajo v političnem in izobraževalnem sistemu. Da je umešča-
nje Slovenije med koordinirana tržna gospodarstva zgrešeno, je mogoče razbrati ravno na
podlagi pretrgane povezave med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom. Tretjič, ne-
usklajenost med outputi izobraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva in družbe je
(tudi) proizvod deformacije celotne izobraževalne vertikale. Medtem ko v Nemčiji zaklju-
čita šolanje s poklicnim spričevalom približno dve tretjini mladostnikov in mladostnic, pri-
bližno tretjina pa jih nadaljuje s šolanjem na univerzah, je v Sloveniji ravno obratno.
S stališča blaženja socialnih napetosti je izobraževalni egalitarizem sicer vsaj pogoj-
no opravičljiv, vendar je že na srednji rok, še bolj pa se bo to odrazilo na daljši rok, prive-
del do padca kakovosti študija na vseh visokošolskih izobraževalnih organizacijah. To se je
brez dvoma že zgodilo. Padec kakovosti študija se odraža tudi v nižji konkurenčnosti slo-
venskega gospodarstva ter padcu blaginje. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da celotna
izbraževalna vertikala podpira predvsem povprečne ter podpovprečne posameznice in po-
sameznike, nikakor pa ne spodbuja zavzetih ter nadarjenih. Brez teh pa sodobne družbe v
visokokonkurenčnem globalnem okolju ne morejo obstati.
Razprava
Na podlagi vsega navedenega lahko upravičeno sklepamo, da so v RS nujne korekcije celo-
tne izobraževalne vertikale. Ta očitno izobražuje preveč, na drugi strani pa premalo. Sicer
lahko še nekaj časa izobražujemo preveč in premalo, vendar je tovrstno neskladje neracio-
nalno s stališča razumne rabe sredstev, ki jih država namenja izobraževalnemu sistemu, še
manj pa tovrstno neskladje ustreza potrebam družbe in gospodarstva. Še več, izobraževal-
na vertikala v RS je deformirana do te mere, da ne more ustrezati potrebam gospodarstva,
ki bi želelo prestopiti med družbe inovativnosti in znanja.
Obstoječo izobraževalno politiko, s kakršno imamo opraviti v Republiki Sloveniji,
lahko obravnavamo kot sistematično prekomerno izobraževanje. Slednjega si lahko privo-
ščijo samo koordinirana, visoko konkurenčna tržna gospodarstva. Vendar ta gospodarstva
proračunska sredstva, ki so namenjena izobraževanju, razporejajo bistveno bolj racional-
no.4 Medtem ko lahko RS vsaj na pogled uvrstimo med koordinirana tržna gospodarstva,
deluje naš izobraževalni sistem v izrazitem neskladju z delovanjem izobraževalnih sistemov
4 Visoka usposobljenost in izobraženost delovne sile pa ustreza vsaj tistemu delu gospodarstva v RS, ki je v lasti
tujih korporacij. Potemtakem ustreza tistemu delu gospodarstva, ki deluje v skladu z modelom »odvisnih tržnih
gospodarstev« (DMEs). Zadovoljuje tudi potrebe prodornih, globalno konkurenčnih slovenskih podjetij.
29
Sklep
Zgoraj navedeni podatki vodijo do treh sklepov. Prvič, v Sloveniji se soočamo s pretrgano
povezavo med potrebami gospodarstva in outputi slovenskega izobraževalnega sistema. O
pretrgani povezavi priča statistika izrazito rastočega vpisa na visokošolske izobraževalne
organizacije, ki se umiri šele v letu 2010 (redni študenti) ter v letu 2006 (izredni študenti).
Medtem ko je konkurenčnost slovenskega gospodarstva upadala, se je delež vpisanih na vi-
sokošolske izobraževalne organizacije povečeval in je še danes previsok. Drugič, Slovenijo
lahko na prvi pogled, izhajajoč iz teorije različic kapitalizma, umestimo med koordinirana
tržna gospodarstva. Za tovrstna gospodarstva je značilna tesna povezanost med outputi iz-
obraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva. Na žalost pa so izobraževalne politike
in outputi slovenskega izobraževalnega sistema predvsem rezultat zasebnih in kratkoroč-
nih interesov akterjev, ki nastopajo v političnem in izobraževalnem sistemu. Da je umešča-
nje Slovenije med koordinirana tržna gospodarstva zgrešeno, je mogoče razbrati ravno na
podlagi pretrgane povezave med gospodarstvom in izobraževalnim sistemom. Tretjič, ne-
usklajenost med outputi izobraževalnega sistema ter potrebami gospodarstva in družbe je
(tudi) proizvod deformacije celotne izobraževalne vertikale. Medtem ko v Nemčiji zaklju-
čita šolanje s poklicnim spričevalom približno dve tretjini mladostnikov in mladostnic, pri-
bližno tretjina pa jih nadaljuje s šolanjem na univerzah, je v Sloveniji ravno obratno.
S stališča blaženja socialnih napetosti je izobraževalni egalitarizem sicer vsaj pogoj-
no opravičljiv, vendar je že na srednji rok, še bolj pa se bo to odrazilo na daljši rok, prive-
del do padca kakovosti študija na vseh visokošolskih izobraževalnih organizacijah. To se je
brez dvoma že zgodilo. Padec kakovosti študija se odraža tudi v nižji konkurenčnosti slo-
venskega gospodarstva ter padcu blaginje. Dodatno težavo predstavlja dejstvo, da celotna
izbraževalna vertikala podpira predvsem povprečne ter podpovprečne posameznice in po-
sameznike, nikakor pa ne spodbuja zavzetih ter nadarjenih. Brez teh pa sodobne družbe v
visokokonkurenčnem globalnem okolju ne morejo obstati.
Razprava
Na podlagi vsega navedenega lahko upravičeno sklepamo, da so v RS nujne korekcije celo-
tne izobraževalne vertikale. Ta očitno izobražuje preveč, na drugi strani pa premalo. Sicer
lahko še nekaj časa izobražujemo preveč in premalo, vendar je tovrstno neskladje neracio-
nalno s stališča razumne rabe sredstev, ki jih država namenja izobraževalnemu sistemu, še
manj pa tovrstno neskladje ustreza potrebam družbe in gospodarstva. Še več, izobraževal-
na vertikala v RS je deformirana do te mere, da ne more ustrezati potrebam gospodarstva,
ki bi želelo prestopiti med družbe inovativnosti in znanja.
Obstoječo izobraževalno politiko, s kakršno imamo opraviti v Republiki Sloveniji,
lahko obravnavamo kot sistematično prekomerno izobraževanje. Slednjega si lahko privo-
ščijo samo koordinirana, visoko konkurenčna tržna gospodarstva. Vendar ta gospodarstva
proračunska sredstva, ki so namenjena izobraževanju, razporejajo bistveno bolj racional-
no.4 Medtem ko lahko RS vsaj na pogled uvrstimo med koordinirana tržna gospodarstva,
deluje naš izobraževalni sistem v izrazitem neskladju z delovanjem izobraževalnih sistemov
4 Visoka usposobljenost in izobraženost delovne sile pa ustreza vsaj tistemu delu gospodarstva v RS, ki je v lasti
tujih korporacij. Potemtakem ustreza tistemu delu gospodarstva, ki deluje v skladu z modelom »odvisnih tržnih
gospodarstev« (DMEs). Zadovoljuje tudi potrebe prodornih, globalno konkurenčnih slovenskih podjetij.
29
